Začetek novega potovanja po vesolju je sprožila raketa Atlas V 411. Foto: Esa/S. Corvaja
Začetek novega potovanja po vesolju je sprožila raketa Atlas V 411. Foto: Esa/S. Corvaja

Satelit, ki je plod sodelovanja Ameriške vesoljske agencije (Nasa) in Evropske vesoljske agencije (Esa), so iz izstrelišča v Cape Canaveralu na Floridi izstrelili ob 23.03 po lokalnem času (5.03 po srednjeevropskem času) na raketi Atlas V 411, piše Slovenska tiskovna agencija, ki Naso povzema po tujih tiskovnih agencijah.

Solar orbiter v laboratoriju. Viden je toplotni ščit. Foto: Esa/S. Corvaja
Solar orbiter v laboratoriju. Viden je toplotni ščit. Foto: Esa/S. Corvaja

Ob 6.24 po srednjeevropskem času so nadzorniki v Evropskem centru za vesoljske operacije v nemškem Darmstadtu od vesoljskega plovila dobili signal, da so se njegovi solarni paneli uspešno razprli.

Solar Orbiter je opremljen z desetimi znanstvenimi instrumenti, od katerih jih bo devet delovalo pod ščitom iz titana. Ta satelit varuje pred temperaturami, ki lahko dosežejo tudi 500 stopinj Celzija, in sevanjem delcev, ki prihajajo iz eksplozij na Soncu.

Satelit se bo Soncu približal na 42 milijonov kilometrov, kar je manj, kot je od Sonca oddaljen Merkur. V svojo primarno orbito za opazovanje naj bi se utiril čez približno dve leti.

"Ljudje smo se vedno zavedali pomena Sonca za življenje na Zemlji. Vendar že dolgo vemo tudi, da ima potencial za povzročanje motenj v vsakdanjem življenju, če smo na območju vpliva silovitih solarnih neviht," je povedal direktor za znanost na Esi Günther Hasinger.

"Do konca naše misije Solar Orbiter, ki bo trajala devet let, bomo o skriti sili, odgovorni za spreminjanje obnašanja Sonca, in Sončevem vplivu na naš planet vedeli več kot kadar koli," je dejal.

Znanstveniki upajo, da bodo s pomočjo satelita pridobiti informacije o magnetnih poljih okoli Sonca, ki tvorijo heliosfero in ustvarjajo vreme na Soncu. Ugotoviti želijo, kako nastajajo Sončevi vetrovi in izbruhi. Pri tem nastajajo visokoenergijski delci, ki vplivajo na Zemljo. Med drugim zaradi njih nastaja severni sij, lahko pa motijo tudi radarske sisteme, radijska omrežja ali celo onesposobijo satelite.

Med drugim nameravajo s satelitom posneti tudi prve fotografije Sončevih polov v visoki ločljivosti. Poli so prekriti s koronarnimi luknjami, za katere velja, da imajo nižjo temperaturo od okolice. Ta območja bi lahko bila ključna za razumevanje magnetnih aktivnosti Sonca, menijo znanstveniki po poročanju Slovenske tiskovne agencije.

Video: Posnetek izstrelitve