Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Začetek izbrane misije predviden za leto 2032
  • Esin program Kozmična vizija za znanost
Izbruh sevanja gama
Tako si izbruh sevanja gama predstavlja umetnik pri Esi. Opazoval jih bo Tezej, če bo seveda izbran. Foto: Esa/ESA/ECF
Sedež operacij Esa v Darmstadtu
Slovenija je pridružena članica Evropske vesoljske agencije. Foto: Reuters
Pri Theseusu sodeluje tudi slovenska astrofizičarka, strokovnjakinja za izbruhe sevanja gama, Andreja Gomboc. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Dodaj v

Med Esinimi predlogi vesoljskih misij tudi Theseus s slovenskimi znanstveniki

Trije kandidati, končni izbor leta 2021
14. maj 2018 ob 15:04
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Esa je izbrala tri predloge vesoljskih misij, med katerimi je tudi misija Theseus, v kateri sodelujejo slovenski raziskovalci z Univerze v Novi Gorici in Centra odličnosti Vesolje-si.

Znanstvena skupnost je na razpis za peto srednje veliko misijo poslala 25 predlogov, med katerimi so strokovnjaki Evropske vesoljske agencije (Esa) izbrali tri, med njimi Theseusa, slovensko Tezeja po grškem mitološkem junaku.

Izbrani projektu napredujejo v naslednjo fazo, v kateri bodo podrobneje analizirali predlog misije in naredili študijo izvedljivosti, je za STA povedala slovenska astrofizičarka Andreja Gomboc, ki pri Theseusu sodeluje.

Poleg Theseusa, ki je namenjen proučevanju t. i. tranzientov in zgodnjega vesolja, sta med izbranimi misijami še Spica in EnVision. Prva je namenjena proučevanju nastanka in razvoja galaksij, zvezd, planetov in življenja v vesolju, druga pa proučevanju geološkega delovanja Venere.

Do izbire in izvedbe še dolga pot
Odločitev o izbrani misiji bo predvidoma sprejeta leta 2021, po besedah slovenske raziskovalke pa bo odvisna predvsem od tehnološke pripravljenosti, podpore nacionalnih vesoljskih agencij ter stroškov, ki za Eso ne smejo presegati 550 milijonov evrov.

Če bo Tezej uspešno prestal vse faze in bo izbran, ga bodo leta 2032 izstrelili v nizko orbito okoli Zemlje, približno 600 kilometrov nad njenim površjem, in začeli zbirati podatke

Misija Theseus je namenjena proučevanju začetka vesolja in njegove sestave s pomočjo visokoenergijskih tranzientnih dogodkov, kot so izbruhi sevanja gama. Ti nastanejo ob eksploziji masivnih zvezd ali ob zlitju dveh nevtronskih zvezd ali nevtronske zvezde in črne luknje, je pojasnila Gombočeva.

Z njihovim proučevanjem na velikih oddaljenostih, v zgodnjem vesolju, lahko po njenih besedah izvemo več o življenju in smrti prvih zvezd v vesolju. Izbruhe sevanja gama bo Theseus zaznaval po celotnem nebu in do velikih oddaljenosti, torej vse do razdalj, na katerih vidimo vesolje tako, kot je bilo kmalu po svojem nastanku.

Pomoč pri težnostnih valovih
Poleg tega bo Theseus lahko izvajal sledilna opazovanja dogodkov gravitacijskih valov in natančno določil njihov položaj na nebu oz. osvetje, v kateri so se zgodili.

V konzorciju Theseus je okoli 200 znanstvenikov iz Evrope, ZDA, Japonske, Kitajske, Tajvana in Južne Afrike. Slovenski raziskovalci so vključeni prek dveh institucij.

Slovensko sodelovanje
Center odličnosti Vesolje-Si sodeluje pri razvoju tehnologije za satelitsko komunikacijo in s podporo z zemeljsko komunikacijsko postajo. Astrofiziki v Centru za astrofiziko in kozmologijo na Univerzi v Novi Gorici pa prispevajo k znanstveni definiciji misije s svojo dolgoletno ekspertizo na področju izbruhov sevanja gama.

Razpis za predloge misij predstavlja začetek postopka izbire nove misije v okviru Esinega programa Kozmična vizija znanosti 2015–2025. Razvoj vesoljskih znanstvenih misij lahko namreč skupaj traja tudi več kot 20 let, zato ima Esa za zagotavljanje stabilnosti dejavnosti od začetnega koncepta misije do znanstvenih rezultatov poseben program za njihov razvoj, je še povedala slovenska astrofizičarka Andreja Gomboc.

Na razpisu znanstveniki predlagajo vrsto misije, njeno osnovno tehnično zasnovo, katere znanstvene cilje želijo z njo doseči in zakaj so ti pomembni. Misije se delijo v tri skupine glede na velikost oz. znanstvene cilje, predvidene stroške in čas, potreben za razvoj: majhne (S-class), srednje (M-class) in velike (L-class) misije.

Misija Theseus spada med srednje velike misije. Dosedanje izbrane misije tega tipa so Solar Orbiter, Euclid, Plato in Ariel.

Slovenija je pridružena članica Evropske vesoljske agencije, ne še polnopravna.

Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
mb128
# 14.05.2018 ob 15:46
Ja no zadeva je trenutno še bolj v oblakih. Ampak kakorkoli že napredovali smo stopničko višje3/25 je že kar kolosalen uspeh za nas in zato iskrene čestitke in upanje, da zmagmo! To bi nam privoščil iz dna srca.
menitosi
# 14.05.2018 ob 22:12
Ukiniti vojsko in ves denar preumseriti v SVP - Slovenski vesoljski program. Tako bi čez 30+ let lahko dejansko malo razširili svoj teritorij tudi drugam. Najprej Luna, potlej mars, čez stoletja pa celo kakšen ugoden planet.

Ker pa nam je mar le za našo rit v tem trenutku se to ne bo zgodilo in utonili bomo v pozabo zgodovine. Nihče ne bo razmišljal o teh 10000 vojakih, ki jih imamo danes. Vsakdo bo vedel kdo je prvi živel na Luni in drugod po vesolju.

Vizija pridi do sleherne duše prosim.
RenatoP
# 14.05.2018 ob 20:44
:) zelo me veseli da je zadnja leta toliko osredotocenja na vesolje, kot da smo spet v neki vesoljski tekmi.
Tudi ce na koncu ne bo nobenih osvajanj planetov ipd. je civilizacijsko gledano se vedno vecja korist kot metanje denarja v vojsko.
mb128
# 14.05.2018 ob 19:34
Matilda
Kaj misliš kakšne narodnosti sem jaz?! Drugače pa tako. Veš pred leti so naredili v Zda nekakšen test in izvali američane, da naj na zemljevidu pokažejo kje ležijo Zda. Pa so šarili po Braziliji in ne vem še kje na pravo mesto pa so pokazali sila redki oz. preredki!
Toliko o tem kaj naj Slovenija počne oz. ne počne!
Še glede Venere. Jep, je že kar dolgo od tega kar je tam nazadnje pristala sonda, ki je bila plod človeških možganov, človeških rok. Takrat je bilo na voljo pač to kar je bilo in rezultat vsega tega je bil ta da nobena sonda ni zdržala posebej dolgo. A neko telemetrijo, neke podatke v takšni ali drugačni obliki pa smo le dobili. Vsaj nekaj.
Kakorkoli že tako je bilo takrat danes pa je drugače. Če ne drugega so nam na voljo boljše, odpornejše zlitine kot pa takrat!
Sicer pa mora človeštvo razmišljati tudi o prihodnosti. To pa pomeni ne samo recimo 5 let naprej ampak tudi 100, 200 let naprej. Temu se po domače reče načrtovanje in nekako kar razumljivo je da nekdo tega ne razume ali pa celo ne odobrava ker pač preokupiran s tem kaj bo jutri dal v usta!
Clovek
# 14.05.2018 ob 22:20
Odlično, čestitke. Prav je, da se sredstva za iskanje znanja, ki bogati vse človeštvo, išče pri mednarodnih virih.

Iskreno priznanje znanstvenikom, ki so tega sposobni.
Bojan18
# 14.05.2018 ob 22:05
Nova Gorica je brez dvoma najbelitnejša univerza v SLO. Škoda, da jo nepoznavalci primerjajo z vaškim senikom. Njihov študij astrofizike, molekularne biologije, krasoslovja in vinarstva so state-of- the-art.
kislec
# 15.05.2018 ob 10:10
Pri vsem tem hlastanju po znanju sam prašam:

A so razveljavili/prepovedali/izobčili staro modrost:
" Nevednost je temeljni pogoj za človekovo srečo!"

PS Da vas prehitim, bom kar vnaprej priznal, da sem (posledično glede na zapisano) srečen.
PPS Že Sokrat je bil menda srečen (vsaj glede na lastno izjavo...)
PPPS Seveda pa si ne delam utvar, da smo srečneži obenem tudi sokrati...
kislec
# 15.05.2018 ob 10:01
" Tako si izbruh sevanja gama predstavlja umetnik pri Esi. "

To pa je poklic za izbrance!
( Tak kot ga ima Živadinov, ki prekopicevanje v letalu, (ko le-ta dela looping) "utura" kot umetnost...
aparat-čik
# 14.05.2018 ob 16:17
EnVision bi lahko bila zanimiva. Mars so že poslikali iz fseh kotov, najbližji planet Venera pa je še vedno precej neznan. Venera je lahko velik izziv, tudi za razvoj ustrezne tehnologije, ki bi delovala v ekstremnem tlaku in temperaturi.
luckyss
# 14.05.2018 ob 17:53
Živadinov tudi sodeluje ?!
;)
luckyss
# 14.05.2018 ob 17:51
Evrovizija v vesolju ;)
luckyss
# 14.05.2018 ob 17:26
Moram priznati, da mi članek ni bil najbolj razumljiv...torej kaj in na kakšen način bi Slovenci pravzaprav prispevali k misiji z itak nejasnimi cilji...K sreči je dr. Matilda to pojasnil z nekaj poljudnimi stavki tudi nam laikom..
DrMatilda
# 14.05.2018 ob 16:46
Tista modra računalniško generirana zvezda na sliki spominja na črno sonce, me sploh ne preseneča, če gre za ESA umetnike.
DrMatilda
# 14.05.2018 ob 16:36
Ne razumem kako lahko v vesolju preučujejo nastanek življenja, vesolja in sploh vsega, če obstaja edino znano življenje samo tukaj in zdaj, na Zemlji.
Tista zlitja merijo že LIGO ter podobni vesoljski seizmografi, ki poleg neskončno oddaljenih črnih lukenj, zaznavajo tudi vse mogoče tresljaje na površini planeta.
Nasa je pravkar izstrelila na Mars še en rover, ki se bol cjazil po površju in lovil signale potresov oziroma drugih mogočih tektonskih premikov, če bi ga odvrgli na Venero, bi se stalil v nekaj minutah v kupček žlindre.
Vesolja sploh ni, ker je tako veliko, da do nas ne pride nič kar mi razumemo kot tukaj in zdaj.
Zato so edine perspektivne panoge tiste, ki merijo različna lokalna sevanja, ker pa je vesolje povsod okoli nas, je teh signalov ogromno. Seizmografi gravitacijskih valov sicer lahko določijo nek vektor smeri z neko triangulacijo navideznih statičnih točk, vendar nikakor ne moremo govoriti o nobenih absolutnih vrednostih, velikost napake pa narašča z daljavo, ker se tudi vesolje premika. Drugače povedano, ene naprave bodo zaznavale gravitacijske potrese, druge pa bodo lovile nepregledno točo signalov,potem bo nekdo tretji vse to tlimal skupaj v kakšnem super računalniku in ugibal kaj bi lahko tisto bilo.

Od lovljenja signalov ima korist predvsem vojska. Ostanimo raje pri vesoljski kulturi, udba se lahko znajde tudi brez lastnih satelitov,mi enostavno še dolgo ne bomo narod, ki bi ga zanimalo vse kar se dogaja izven atmosfere planeta.
Kazalo