Gradnja observatorija je po desetih letih končana. Foto: EPA
Gradnja observatorija je po desetih letih končana. Foto: EPA

Opazovalnica nevtrinov, imenovana IceCube, je 1.400 metrov pod zemljo nedaleč od ameriške postaje Amundsen-Scott na južnem tečaju. V dolžino in širino meri en kilometer. Ledena kocka je pravzaprav mreža 5.160 optičnih senzorjev v velikosti žoge za košarko, obešeni pa so na žice v 86 luknjah, ki so jih v led izvrtali s posebnim vročevodnim vrtalnikom. Ko bodo luknje znova zmrznile, bodo senzorji za vselej ostali ujeti v ledeni oklep.

Znanstveniki bodo tu preučevali nevtrine, podatomske delce, ki potujejo s skoraj svetlobno hitrostjo, a so tako majhni, da gredo lahko skozi trdno snov, ne da bi pri tem trčili ob druge molekule. Mogoče je, da so nastali med velikim pokom in še vedno nastajajo ob jedrskih reakcijah na soncu ter ob eksplozijah umirajočih zvezd.

Bilijoni nevtrinov ves čas potujejo skozi zemljo, a za sabo ne puščajo sledi. V IceCubu pa naj bi bilo mogoče zaznati modro svetlobo, ki jo oddajajo, ko trčijo ob atome v ledu.

Led idealen medij za zaznavanje nevtrinov
"Antarktični polarni led se je izkazal za idealen medij za zaznavanje nevtrinov," sporočajo iz ameriške znanstvene ustanove NSF, ki vodi 270 milijonov dolarjev vredni projekt. Led na Antarktiki je namreč po njihovih besedah zelo čist, prosojen in brez radioaktivnosti.

Večino sredstev za IceCube je prispeval NSF, nekaj pa so prispevale še Nemčija, Belgija in Švedska. Pri projektu so sodelovali tudi znanstveniki iz Kanade, Japonske, z Nove Zelandije, iz Švice, Velike Britanije in z Barbadosa.