Na razvoj kratkovidnosti poleg genetskih vplivajo tudi okoljski dejavniki. Zdravniki v Hongkongu že nekaj let opozarjajo na povečanje kratkovidnosti med otroci, ker preživijo preveč časa za računalnikom. Foto: EPA
Na razvoj kratkovidnosti poleg genetskih vplivajo tudi okoljski dejavniki. Zdravniki v Hongkongu že nekaj let opozarjajo na povečanje kratkovidnosti med otroci, ker preživijo preveč časa za računalnikom. Foto: EPA

Miopija ali kratkovidnost je najpogostejša očesna bolezen, ki je še posebej razširjena v Aziji. Gre za napako očesa, kjer se slika izostri pred mrežnico, ki jo žarki zaradi tega zadenejo, ko se že razhajajo. To se zgodi zaradi nepravilne oblike očesa, ki je ali predolgo ali pa ima preveliko lomnost.

Čeprav je že dalj časa znano, da na višjo stopnjo kratkovidnosti, ki povečuje tveganje za resne bolezni očesa, vplivajo tako dejavniki iz okolja kot tudi dedni zapis, pa je bilo do nedavnega zelo malo znanega o tem, kako geni vplivajo na razvoj kratkovidnosti.

Raziskovalci univerze v Singapurju pa so na podlagi analize DNK-ja sorodnikov različnih generacij v družini z visoko stopnjo kratkovidnosti odkrili mutacijo gena SCO2, medtem ko te mutacije pri tistih članih družine, ki niso bili kratkovidni, ni bilo. Izsledke so potrdili tudi pri poskusu z mišmi, kjer so prav tako zaznali spremembe gena SCO2 pri miših, ki so zaradi leče postale kratkovidne, poroča spletni portal Science Daily.

Gen SCO2 je pomemben za presnovo bakra, ta pa je pomemben pri uravnavanju kisika v očesnem tkivu. S tem odkritjem so singapurski znanstveniki razširili spekter bolezni, povezanih s količino bakra v telesu. Nadaljnje raziskave bodo zato skušale odgovoriti na vprašanje, ali pomanjkanje bakra povečuje verjetnost za razvoj kratkovidnosti.