Šolska ministrica Simona Kustec ob današnjem mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti poudarila pomembno vlogo, ki jo imajo slovenske raziskovalke pri raziskavah in razvoju. V okviru obiska vlade v primorsko-notranjski regiji se je ob tej priložnosti ustavila tudi na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC-ja SAZU-ja in se srečala s tamkajšnjimi raziskovalkami.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport je poudarila, da si moramo za zagotavljanje enakih pravic in možnosti za oba spola na področju raziskav in inovacij prizadevati tako na nacionalni kot na evropski in svetovni ravni, so navedli na ministrstvu.

Slovenija se je po njenih besedah v strateških dokumentih s področja znanosti zavezala, da bo odpravila zakonodajne in druge ovire ter uskladila karierne možnosti z načeli enakih možnosti spolov, izboljšala spolno uravnoteženost v odločanju ter okrepila vidik enakih možnosti spolov v vsebinah raziskovalnih programov in projektov.

Doktorskih študentk že več kot študentov

Statistični podatki za Slovenijo kažejo, da število žensk, vključenih v visokošolsko izobraževanje tretje stopnje, vztrajno narašča, delež doktorskih študentk pa je presegel delež doktorskih študentov. Podatki o vključenosti študentk v študij bi nas lahko zavedli k sklepu, da imajo ženske v znanstvenem svetu enake možnosti kot moški. Vendar pa je delež žensk, ki se pozneje zaposlijo v raziskovalni sferi, nižji, sploh pa ostaja nizek odstotek žensk na vodilnih položajih, je poudarila Kustec.

Podatki v evropski bazi podatkov Horizon Dashboard po njenem mnenju nakazujejo na pozitiven trend, saj so slovenske raziskovalke v skoraj vseh kazalnikih bolje zastopane od povprečja v Obzorju 2020. Slovenske raziskovalke so tako večkrat koordinatorice raziskovalnih projektov od povprečja.

Slovenija je enakim možnostim spolov v raziskavah namenila pomembno mesto tudi v času slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja, ko je bila na njeno pobudo sprejeta ljubljanska deklaracija o enakosti spolov na področju raziskav in inovacij. Deklaracija, ki je prejela veliko podporo članic EU-ja in Evropske komisije, je naredila korak naprej k institucionalnemu in sistematskemu izboljševanju vloge in položaja žensk v evropskem raziskovalnem prostoru, meni ministrica.

Tudi minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Adrijanič je v okviru vladnega obiska primorsko-notranjske regije ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti spodbudil predvsem tudi dekleta, da se odločijo za tehniške programe in poklice, ki ne bodo nikoli zastareli, temveč se bodo vedno bolj razvijali.

"Enakost spolov mora biti zastopana povsod, še toliko bolj v znanosti. Gre namreč za naravno posledico civiliziranih družbenih okolij, kjer so odločilni le raziskovalna odličnost, kakovost znanstvenega dela ter visoke etične in moralne norme. Neodvisno od spola!" je ob mednarodnem dnevu poudaril direktor Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper Rado Pišot.

Po njegovem mnenju gre pri uveljavitvah kvot za degradacijo žensk, so zapisali v ZRS Koper. "V vseh teh letih delovanja na ZRS Koper se nikoli nismo posebej ukvarjali z zastopanostjo žensk, še več, čisto naravno je bilo, da je na primer v nekem obdobju znanstveni svet ZRS Koper zastopalo več žensk kot moških," je po njihovih navedbah še izpostavil Pišot. Pri tem je dodal, da je danes med zaposlenimi na ZRS Koper žensk približno toliko kot moških.

Leta 2018 zgolj 33 odstotkov žensk med raziskovalci

Kot navaja zadnje Unescovo poročilo o znanosti, so ženske v letu 2018 predstavljale zgolj 33 odstotkov raziskovalcev. V poročilu je zapisano tudi, da so ženske še vedno v manjšini v tehničnih in voditeljskih vlogah v podjetjih. Do danes so ženske in dekleta prejele le 23 od 631 Nobelovih nagrad na področju znanosti.

V času slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja je bila sprejeta Ljubljanska deklaracija, ki si prizadeva za izboljšanje položaja žensk v raziskavah in inovacijah. "Deklaracija je naredila korak naprej k institucionalnemu in sistematskemu izboljševanju vloge in položaja žensk v evropskem raziskovalnem prostoru," je dejal Peter Volasko z direktorata za znanost na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport na decembrski okrogli mizi društva VTIS o položaju žensk v slovenskem znanstvenem prostoru.

Da deklaracije in sporazumi na papirju niso dovolj, saj se v praksi pogosto nič ne spremeni, pa je prepričana Emilija Stojmenova Duh s fakultete za elektrotehniko na ljubljanski univerzi. Po njenem mnenju bi bilo treba predlagati več žensk za vodstvene položaje, te namreč večinoma še vedno zasedajo moški.

Posebna predstavnica predsednika Generalne skupščine ZN-a Darja Bavdež Kuret je na omenjeni okrogli mizi menila, da imamo v Sloveniji izjemno podlago za promocijo žensk, saj so ženske do 64. leta bolj izobražene kot moški. Po podatkih statističnega urada število žensk, vključenih v visokošolsko izobraževanje 3. stopnje, narašča, od šolskega leta 2015/16 je v tovrstno izobraževanje vključenih več žensk kot moških, delež ženskih doktorskih študentov se že od takrat naprej giblje okrog 53 odstotkov.