Nasini astrobiologi so nenavadno bakterijo odkrili v jezeru Mono na vzhodu Kalifornije. Foto: EPA
Nasini astrobiologi so nenavadno bakterijo odkrili v jezeru Mono na vzhodu Kalifornije. Foto: EPA

Odkritje dokazuje, da je življenje mogoče v skrajno toksičnih (strupenih) okoljih, ki so seveda prisotna zunajzemeljsko na nekaterih nebesnih telesih.

Kristijan Jezernik
Bakterija
Nekateri vesoljski navdušenci so bili nekoliko razočarani, saj so pričakovali dokaz o zunajzemeljskem življenju. Foto: EPA

Spomnimo, ameriška vesoljska agencija (Nasa) je v četrtek predstavila "revolucionarno odkritje", bakterijo, ki ni zgrajena iz šestih običajnih elementov, pač pa je fosfor nadomestil arzen. Kako pomembno je to odkritje in kaj to pomeni za raziskovanje zunajzemeljskega življenja, je MMC vprašal predstojnika znanstveno-raziskovalnega Inštituta za biologijo celice na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

Vsi smo pričakovali, da bo Nasa razkrila morebitne znake življenja v vesolju, a nas je presenetila z odkritjem na Zemlji, ki pa bo pomagalo tudi pri raziskovanju morebitnih drugih oblik življenja v vesolju. Kako pomembno je za nas sploh odkritje bakterije, ki živi od arzena?
Omenjena bakterija je doslej edina oblika življenja na Zemlji, katere osnovna informacijska molekula DNA (za katero se je mislilo, da je unikum) ni zgrajena le iz atomov, kot so kisik, vodik, ogljik, dušik, žveplo in fosfor, temv eč fosfor nadomešča arzen. To pomeni, da je mogoče informacijo hraniti tudi v nekoliko drugačni molekuli, kot se je domnevalo doslej. To v osnovi posega v koncept nastanka v bistvu edine informacijske molekule v živih bitjih. Prav tako to dokazuje, da je življenje mogoče v skrajno toksičnih (strupenih) okoljih, ki so seveda prisotna zunajzemeljsko na nekaterih nebesnih telesih.

Ali je Nasino odkritje koristno samo pri raziskovanju življenja v vesolju ali bi ga lahko uporabili tudi v druge namene tukaj na Zemlji?
Življenje v vesolju lahko raziskujemo dejansko v omejenem obsegu. To je tako, da iščemo primerne astrofizikalne pogoje na nebesnih telesih, ki bi omogočali analogno kot na Zemlji take ali podobne oblike življenja. To odkritje pa širi spekter iskanj zunajzemeljskega življenja, kar je prav gotovo izrednega pomena. Če bi ga lahko uporabili v druge namene? Prav gotovo bo mogoče v prvi vrsti preučiti nove in dodatne informacije o obstoječi molekuli DNA in o pomenu hranjenja informacije v tej obliki (ki se je prednostno obdržala po dosedanjih spoznanjih v vseh živih bitjih na zemlji). Če mislite na uporabnost kot koristnost - utilitarnost bo pokazal čas. Idej je kar nekaj.

Odkritje verjetno pomeni, da je življenje mnogo bolj "prilagodljivo", kot smo mislili. Ali je s tem možnost, "da smo sami", matematično manjša?
Res je, očitno je mogoče "izumiti" oblike življenja v za naše znanje in pojmovanje do zdaj popolnoma neverjetnih fizikalno-kemijskih okoljih. To, da življenje v vesolju ni prav pogosto, verjetno verjamete tudi vi? Po dosedanjih spoznanjih smo ljudje prav gotovo edina bitja v vesolju in gotovo v taki obliki neponovljivi.

Ali odkritje priča tudi o nastanku in razvoju življenja na Zemlji?
Seveda, priča o nastanku DNA, torej življenja (to temelji na DNA). Priča tudi o tem, da je pojav DNA (življenja) lahko raznolik že v samem začetku. Zato lahko torej pričakujemo tudi drugačne oblike življenja v vesolju, take, ki temeljijo na drugih atomih kot na Zemlji.

Kako to, da so za odkritje "krivi" astrobiologi, katerih primarno okolje raziskovanja je vesolje, in ne mikrobiologi?
Astrobiologija je interdisciplinarna veda o življenju, ki vključuje mnoge raziskovalce iz tako imenovanih bio-področij. Astrobiologi kot usposobljeni interdisciplinarni raziskovalci zunajzemeljskega življenja so seveda tudi mikrobiologi. Mikrobiologi pa se v osnovi ne ukvarjajo z raziskovanjem življenja v vesolju. Sicer pa je povsem nepomembno, kaj so po osnovni izobrazbi oziroma kako strokovno imenujemo odkritelje omenjene bakterije.

Odkritje dokazuje, da je življenje mogoče v skrajno toksičnih (strupenih) okoljih, ki so seveda prisotna zunajzemeljsko na nekaterih nebesnih telesih.

Kristijan Jezernik