Dokaz predstavlja 3,2 milijona let stara kost stopala, ki so jo našli v mestu Hadar v Etiopiji. Oblika kosti kaže, da je imel tudi droban Australopitek afarensis stopalne loke.

Stopalni lok je bistven za način pokončne hoje, ki je značilna za modernega človeka, so povedali pri časopisu Science, direktor Inštituta za človekov razvoj na državni univerzi v Arizoni William Kimbel pa je dejal, da najdeni fosil kosti omogoča vpogled v funkcijo in anatomijo stopala človekovega prednika. Gre za peto metatarzalno kost, ki se nahaja na zunanji strani stopala in pomaga podpirati dobro razvit lok stopala, ki ga imamo moderni ljudje, je pojasnil Kimbel. "Kost, ki je bila najdena v Hadarju, ima vse značilnosti podobne kosti modernega človeka," je še dodal.

Najbolj slaven avstralopitek je "Lucy"
Znanstveniki že od odkritja ostankov "Lucy" (prav tako najdene v bližini mesta Hadar), 'najslavnejšega' skeletnega ostanka vrste avtralopitek, vedo, da so ti vsaj nekaj časa preživeli v pokončnem položaju. A ker ostanki niso bili popolni (manjkale so tudi kosti stopala), niso mogli z gotovostjo določiti, koliko časa je omenjeni človečnjak preživel vzravnan in koliko časa je plezal po drevesih.

Človeška stopala se namreč precej razlikujejo od stopal drugih primatov, saj imajo dva loka, longitudinalnega in transverzalnega. Loka sestavljajo kosti, ki jih podpirajo mišice, ta konstrukcija pa omogoča dve za hojo nujni funkciji. Deluje kot gibalo, ki telo žene naprej, in kot blažilec udarca ob tla, ko se korak zaključi.

Za primerjavo, stopala današnjih opic so veliko bolj gibljiva, hkrati pa imajo dva zelo okretna palca, ki služita za oprijemanje med premikanjem po drevju.

Kam vse (in kako) je hodil avstralopitek?
Po mnenju znanstvenikov iz skupine profesorja Kimbla najdba lahko pomeni, da se je avstralopitek lažje in predvsem hitreje premikal "skozi pokrajino" in tako imel dostop do pestrejšega izbora hrane.

"Da je bila Lucy bipedalna (dvonožna) ni dvoma, nismo pa vedeli, kako je bila njena bipedalnost podobna naši. Je bolj "racala" kot hodila?" je razmišljanje znanstvenikov razgrnil paleontolog Chris Stringer iz londonskega Prirodoslovnega muzeja. Ker so bile kosti rok avstralopitka precej zakrivljene, je imel najbrž zelo dobro razvite plezalne sposobnosti, kar po mnenju Chrisa Stringerja pomeni, da je bil kljub stopalnemu loku šele na začetku svoje poti "v širni svet".

Avstralopitek afarensis naj bi živel pred okoli 2,9 in 3,7 milijona let. Več sto fosilov te vrste so našli prav v okolici Hadarja v Etiopiji.