Razumevanje, da je podpis sporazuma povezan z delovanjem Zunanjega ministrstva Republike Slovenije in da ga je veleposlanica podpisala "na svojo roko, kot je mogoče razbrati iz nekaterih obtožb na spletnih portalih", je napačen, pojasnjuje ministrstvo.
Zunanje ministrstvo in njegovo veleposlaništvo v Tokiu nimata pristojnosti za spremljanje tematike, ki jo sporazum obravnava, in tako nista sodelovala pri njegovem usklajevanju in sprejemanju, še pravijo na ministrstvu ter dodajajo, da pa se večkrat zgodi, "da mednarodne pogodbe po pooblastilu Vlade RS podpisujejo najvišji slovenski diplomatski predstavniki, pooblaščeni v tujih državah, pri čemer pa predlog za podpis poda ministrstvo, ki je pristojno za pogajanja oz. za vsebino posamezne mednarodne pogodbe". V primeru sporazuma Acta je bilo to gospodarsko in ne zunanje ministrstvo.
Na slovenskem ministrstvu za gospodarstvo zagotavljajo, da ta sporazum ne uvaja določb, ki bi omejevale dostop do interneta ali uvajale cenzuro. Acta pa tudi ne omejuje uporabe pretoka nepiratskih informacij in gradiv, ampak nudi večjo zaščito imetnikom pravic, so prepričani. Slovenija se je po njihovih besedah odločila pridružiti sporazumu, saj je piratstva in novih oblik kršitev vse več, menijo pa tudi, da na mednarodni ravni obstoječi akti za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine ne ustrezajo več tehnološkemu razvoju in z njimi povezanim novim oblikam kršitev.
Sporazum bo začel veljati po ratifikaciji v državnem zboru, a zakon o ratifikaciji ni vključen v zakonodajni program vlade za leto 2012. Poleg tega poudarjajo, da bo nedvomno na nacionalne ratifikacijske postopke vplivalo odločanje o ratifikaciji sporazuma v Evropskem parlamentu. "Nedvomno bomo pred ratifikacijo sporazuma z različnimi komunikacijskimi aktivnostmi o sporazumu in njegovih učinkih tudi nadalje obveščali javnosti," dodajajo.
Časovnica sprejemanja Acte v Sloveniji
Vlada je stališča do pristopa k Acti obravnavala 27. septembra lani, 7. oktobra pa je bil v obravnavi na odboru za evropske zadeve DZ-ja. Sklep o podpisu je 16. decembra sprejel svet EU-ja, v Bruslju pa so se dogovorili, da ga države članice podpišejo v Tokiu, saj je depozitar dokumenta japonska vlada, časovni potek dogodkov opisuje MZZ. Slovenska veleposlanica v Tokiu ga je podpisala 26. januarja letos, skupaj s še 21 predstavniki držav Evropske unije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje