Laboratorijske miši so se ob poškodbi hrbtenjače izkazale za nenavadno odporne. Foto: EPA
Laboratorijske miši so se ob poškodbi hrbtenjače izkazale za nenavadno odporne. Foto: EPA

Poškodba hrbtenjače, kakršna lahko nastene denimo v prometni nesreči, zapre pot, prek katere možgani pošiljajo sporočila živčnim celicam, ki nadzorujejo gibanje. Videti je, da v primeru miši, ki znova shodijo, čeprav niso več tako gibčne kot nekoč, možganska sporočila uporabijo neke vrste "obvoz" okoli poškodbe.

Raziskovalci so ob tem uporabili povezavo s prometom. "Če se ti mudi, je morda najbolje uporabiti avtocesto. Toda kadar je ta zaprta, morda lahko do cilja pridemo po drugih, krajših in ožjih, med sabo povezanih poteh," je povedal vodja projekta nevrobiolog Dr. Michael Sofroniew z Univerze v Kaliforniji.

Znanstveniki bodo zdaj poskušali ugotoviti, ali je rast živčnih celic, ki bi oblikovale povezavo okoli poškodbe, mogoče doseči tudi pri človeku. Paraliza, nastala zaradi poškodb hrbtenjače, je namreč za zdaj še neozdravljiva.