"Najlepše bo Lunin mrk viden v Indijskem oceanu, Centralni Aziji ter večjem delu Vzhodne in Južne Afrike. Mi se bomo nahajali na skrajnem zahodu tega vidnega območja mrka, kar pomeni, da se bo mrk začel že nekaj minut, preden bo Luna vzšla nad matematičnim obzorjem. Ko bo Luna vzhajala pri nas, bo v bistvu že deloma v Zemljini senci," je Žiberna pojasnil za Slovensko tiskovno agencijo.

Popolni mrk je trajal eno uro, 43 minut in 34 sekund, s čimer bo najdaljši v tem stoletju. Luna bo namreč potovala skoraj skozi središče Zemljine sence, hkrati bo na svoji eliptični poti okoli Zemlje tega dne zjutraj na točki, v kateri se najbolj oddalji od Zemlje. "Ker bo zelo oddaljena, bo Luna videti majhna. Malo telo bo skozi senco potovalo dlje časa," je pojasnil Žiberna.

Po njegovih besedah v tem stoletju ni več možnosti, da bi bila vzpostavljena oba pogoja, kar pomeni, da bodo vsi ostali Lunini mrki, ki jih bomo videli pri nas, krajši. Razlike so sicer v obsegu nekaj minut. Junija 2011 je na primer Lunin mrk trajal uro in 40 minut.

Mesec bo drugačne barve
Za popolni Lunin mrk je značilna opečnata ali od bakreno rjava do rdečkasta barva Lune. "Od količine prašnih delcev v Zemljini troposferi je odvisno, kako temna bo Luna v mrku," je povedal Žiberna. "Ko Luna prehaja v Zemljino senco, se zgodi še en zanimiv pojav. Ozek pas Lune se obarva pepelnato modrikasto," je dodal.

Od planetov bodo v večernem času vidni Venera, Jupiter in Saturn. "Najbolj zanimiv bo Mars, ki bo prav tega dne v opoziciji. To pomeni, da bo na nasprotni strani Sonca in ga bomo lahko opazovali vso noč. Ob tem bo dokaj blizu Zemlje, zato bo videti sorazmerno velik. Nazadnje smo imeli takšen primer avgusta 2003," je pojasnil Žiberna.