CubeSail tehta tri kilograme, in je 10 x 10 x 30 cm velik nanosatelit. Foto: Surrey Space Centre
CubeSail tehta tri kilograme, in je 10 x 10 x 30 cm velik nanosatelit. Foto: Surrey Space Centre
Satelit
Strokovnjaki predvidevajo, da po vesolju le nekaj sto kilometrov nad nami potuje okoli 5.500 ton odpadnih delcev odsluženih satelitov. Foto: EPA

Ostanki molekul zraka, ki so še v orbiti, se bodo ujeli v "jadra", orbita pa bo razbitin očiščena veliko hitreje kot običajno. Ekipa vesoljskega centra Surrey meni, da bi napravo lahko uporabljali tudi za ostanke večjih satelitov ali vesoljskih plovil. CubeSail, kot so ga poimenovali, tehta tri kilograme, in je 10 x 10 x 30 cm velik nanosatelit. V okvir ima vpeto folijo, ki med vzletom ni razpeta, ampak se razpne šele pozneje.

CubeSail v vesolje na hrbtih vesoljskih plovil?
V prihodnosti bi lahko svoj CubeSail poslali na točno določeno mesto, kjer bi se srečal z odsluženim vesoljskim plovilom in ga odstranil iz orbite. Vaios Lappas, vodja projekta, je dejal, da je sistem, ki so ga razvili preprost in poceni, zdaj morajo le še dokazati, da deluje. Izum bi po njegovih besedah vesoljske odprave naredil za donosen posel. Vendar pa je treba prej zagotoviti, da količina vesoljskih odpadkov ne bo tako strmo naraščala.

Strokovnjaki menijo, da po vesolju le nekaj sto kilometrov nad nami potuje okoli 5.500 ton odpadnih delcev. Lani sta dva satelita celo trčila ter v orbito poslala delce, ki bi zdaj lahko ogrozili kakšno drugo misijo. Vesoljske agencije pa so se strinjale, da bi morali biti ostanki upokojenih satelitov iz vesolja odstranjeni v 25 letih, potem ko odslužijo svojemu namenu. Ekipa upa, da bo na testno vožnjo satelit lahko poslala ob koncu prihodnjega leta. V vesolje bi CubeSail poslali na "hrbtu" kakšnega drugega vesoljskega plovila.

Konec prihodnjega leta prvič v vesolje
Nanosatelit bi nato obkrožil Zemljo na okoli 700 kilometrih višine in pri tem preizkušal svoj sistem privabljanja delcev. Če bo testiranje uspešno, bi CubeSail v vesolje lahko poslali z vsakim satelitom ali vesoljskim plovilom.

Upajo tudi, da jim bo uspelo dopolniti nanosatelit na način, da bi ga pogajanja sončna energija. Sončna svetloba, ki bi osvetljevala tako napravo, bi z majhno silo neprenehoma poganjala satelit. Solarno jadranje namreč že dolgo velja za eno izmed tehnik premikanja vesoljskih plovil po Osončju, lahko pa bi pomahalo običajnim satelitom, da ne skrenejo s poti. Nekateri geostacionarni sateliti namreč tovrstno energijo že uporabljajo za ohranjanje svojega položaja.

Projekt CubeSail je zasebni projekt vesoljskega centra Surrey, financira pa ga tudi EADS Astrium, eden največjih proizvajalcev satelitov na svetu. Projekt naj bi stal okoli 1,15 milijona evrov. Kmalu pa naj bi naprave, ki jih pogajanja solarno jadranje, preizkusili tudi amerišča in japonska vesoljska agencija.