Temno nebo nad Slovenijo izginja v svetlobnem smogu, ki prihaja od nezasenčenih svetilk zunanje razsvetljave. Foto: Temno nebo
Temno nebo nad Slovenijo izginja v svetlobnem smogu, ki prihaja od nezasenčenih svetilk zunanje razsvetljave. Foto: Temno nebo
Bralna lučka
Za branje in barvno zahtevna opravila uporabljajmo halogenska svetila ali pa kompaktne sijalke, svetuje Andrej Mohar. Foto: EPA
Svetlobno onesnaženje
Bele svetilke na otoku sredi krožišča v Medvodah svetijo voznikom neposredno v oči, povzročajo bleščanje in so zato nevarne za promet, je za MMC dejal Andrej Mohar iz društva Temno nebo Slovenije. Foto: Andrej Mohar

Ker se modra svetloba siplje v zraku neprimerno bolj kot rumena, LED-svetilka povzroči približno trikrat več svetlobnega onesnaženja kot enako močna običajna rumenobela cestna svetilka. LED-svetilke v zunanji razsvetljavi so zato prava ekološka katastrofa.

Andrej Mohar, Društvo Temno nebo Slovenije

O prednostih in slabosti LED-svetil, ki so trenutno dostopne porabnikom, smo se pogovarjali z Andrejem Moharjem iz društva Temno nebo Slovenije.

Trije najbolj znani očitki zoper trenutno dostopna LED-svetila so: nevarnost za žuželke, nevarnost nastanka rakavih obolenj in svetlobno onesnaženje. Kako komentirate? LED-svetilke so nedvomno tehnologija prihodnosti, saj imajo odličen izkoristek, boljši od varčnih fluorescenčnih žarnic. Težava je v tem, da proizvajalci ne znajo napraviti učinkovitih LED-svetilk, ki bi sevale belo svetlobo s poudarjenim rumenim delom spektra. V bivalnih prostorih se prijetneje počutimo pri razsvetljavi, ki ima poudarjen rumeni ton. Takšne so naprimer sveče (si lahko prestavljate romantično večerjo brez rumene svetlobe sveč?), žarnice na žarilno nitko ali pa halogenska svetila. Nove LED-svetilke, ki so danes na voljo, izrazito svetijo v modrem delu spektra. Njihova barvna temperatura je med 7000 in 10.000 kelvini. Večina ljudi takšne svetlobe v večernem času noče, modrobela svetloba povzroča več bleščanja. Če beremo knjigo ali časopise ob modrobeli svelobi oči težje izostrijo črke. Skratka, modrobele LED-svetilke, ki so na voljo danes, so skrajno neprijetne.

Najhujša težava modrobelih LED-diod pa je v tem, da tudi trikrat, celo štirikrat bolj hitro prekinejo tvorbo melatonina v primerjavi s klasično razsvetljavo. Te izračune je napravil dr. Barry Clark v Avstraliji na podlagi dosedanjih medicinskih raziskav. Melatonin je pomemben antioksidant, naravni antidepresiv in hormon, ki ureja naš bioritem. Znanstveniki so ugotovili, da je pomanjkanje melatona povezano s povečano incidenco raka na dojki, prostati in debelem črevesju. Vsi biokemični mehanizmi niso natančno znani, vemo pa, da se navedeni raki hitreje razvije pri podganah, ki jih npr. ponoči osvetljujemo s šibko svetlobo in jim s tem prekinemo tvorbo melatonina. Tvorbo melatonina najhitreje prekinemo z modro svetlobo. Modrobele LED diode bodo tako statistično pri ljudeh veliko hitreje prekinile tvorbo melatonina kot razsvetljava s poudarjenim rumenim delom spektra. Že modra LED-dioda na radijskem sprejemniku v spalnici je morda lahko dovolj, da se tvori manj melatonina med spanjem, s tem pa se statistično povečajo možnosti za rakasta obolenja.

Težave lahko povzroči tudi ulična razsvetljava z modrobelimi LED-diodami. Razen redkih posameznikov se nihče ne zaveda možnih negativnih posledic glede povečanja navedenih rakastih obolenj. Znanstveniki na univerzi v Haifi, Izrael, trdijo, da je ulična razsvetljava verjetno eden od ključnih vzrokov za raka na dojki pri ženskah. S pojavom modrobelih LED-diod pa lahko ta problem doseže nesluten obseg, ki si ga danes ne znamo niti predstavljati. To bomo prav gotovo reševali čez desetletje, namesto da bi že danes prepovedali uporabo vseh svetil v zunanji razsvetljavi z barvno temperaturo nad 2700 kelvinov.


Proizvajalci LED-žarnic navajajo, da te svetlobno ne onesnažujejo okolja, vi pa trdite drugače.
Vsako svetilo, ki ga prižgemo zunaj, povzroča svetlobno onesnaženje. Le zakaj bi bile LED-svitilke izjema? Nove modrobele LED-diode pa so v tem pravi rekorderji. Ker se modra svetloba siplje v zraku neprimerno bolj kot rumena, LED-svetilka povzroči približno trikrat več svetlobnega onesnaženja kot enako močna običajna rumenobela cestna svetilka. LED-svetilke v zunanji razsvetljavi so zato prava ekološka katastrofa!

Kakšne so sploh posledice svetlobnega onesnaževanja za živali?
Žuželke rumene svetlobe ne vidijo dobro, izjemno dobro pa vidijo v UV- in v modrem delu spektra. Modrobele LED-diode so pravi magnet za žuželke. Vsi vemo, da žuželke letajo okoli svetilk, se ne razmnožujejo in zato odmrejo. Očitno se ne zavedamo pomena žuželk za opraševanje v kmetijstvu, da o biodiverziteti sploh ne govorimo.

Kako po vašem mnenju združiti varčevanje z energijo, potrebo po poceni razsvetljavi in čim manjšo škodo ljudem in živalim?
Za branje, slikanje in podobna zahtevna dela naj se uporablja halogenska svetila. Varčne sijalke s spektrom podobnim sončni svetlobi in z zelo dobrim barvnim indeksom se uporablja podnevi, rumenobele varčne žarnice pa v večernem času. LED-diode so zagotovo svetilo prihodnosti, vendar šele tedaj, ko bodo razvili učinkovite LED-diode s pudarjenim rumenim delom spektra.

Odsvetujemo uporabo modrobelih LED-diod (edine učinkovite ta hip) za uporabo v domačem okolju pred spanjem ter v cesti razsvetljavi. Celo več, modrobele LED-diode bi bilo treba čimprej prepovedati!

Aleksandra K. Kovač
aleksandra.kovac@rtvslo.si

Ker se modra svetloba siplje v zraku neprimerno bolj kot rumena, LED-svetilka povzroči približno trikrat več svetlobnega onesnaženja kot enako močna običajna rumenobela cestna svetilka. LED-svetilke v zunanji razsvetljavi so zato prava ekološka katastrofa.

Andrej Mohar, Društvo Temno nebo Slovenije