Analizirali so sklenino zoba, ki je bil del ostankov edinega v Grčiji najdenega neandertalca, in se osredotočili predvsem na stroncijev izotop - kovino, ki jo najdemo v hrani in vodi. Na različnih krajih je namreč te kovine različno veliko in tako lahko določimo, kje vse je človek živela.

"Grški" neandertalec se je gibal vsaj v krogu 20 kilometrov. Do zdaj so znamenja gibanja iskali pri najdenih predmetih, to pa so prvi dokazi, pridobljeni iz samega fosila.

Raziskovalci so prepričani, da bodo izsledki pripomogli k reševanju enega osrednjih vprašanj paleontologije - ali so se neandertalci preseljevali ali so živeli le na enem področju. To je pomembno predvsem zato, ker so v določenem obdobju na nekaterih delih današnje Evrope neandertalci prebivali skupaj z modernim človekom.

Ko bomo bolje poznali njihovo mobilnost, bomo lahko raziskali še eno skrivnost: ali sta moderni človek in neandertalec imela kakšne stike na kulturnem oziroma biološkem področju, je povedal eden izmed znanstvenikov.