Med nagrajenci sta Švicarja in Američan kanadskega rodu. Foto: Reuters

Peebles bo za teoretična odkritja v fizikalni kozmologiji prejel polovico 830.000 evrov vredne nagrade. Njegov teoretični model, ki ga je razvijal od sredine 60. do sredine 80. let prejšnjega stoletja, predstavlja temelj sodobnega razumevanja zgodovine vesolja od velikega poka do danes.

Njegova odkritja so prinesla vpogled v to, kaj nas obkroža v vesolju, pri čemer je znanih zgolj pet odstotkov materije in energije v njem. Drugih 95 odstotkov pa je neznanih. To za sodobno fiziko predstavlja velik izziv, so pojasnili na švedski kraljevi akademiji.

Drugo polovico nagrade si bosta razdelila Mayor in Queloz za odkritje prvega eksoplaneta, ki kroži okoli Soncu podobne zvezde. Planet zunaj našega Osončja, imenovan 51 Pegasi, sta odkrila leta 1995. Njuno odkritje je vodilo v pravo revolucijo v kozmologiji. Nato so odkrili več kot 4.000 eksoplanetov, ki pa so zelo različni. Večina teh planetarnih sistemov pa ni podobnih našemu, ki ga sestavljajo Sonce in njegovi planeti.

Nagrado bodo prejeli na slovesnosti 10. decembra, na obletnico smrti Alfreda Nobela.

Niz razglasitev letošnjih Nobelovih nagrajencev se je začel v ponedeljek z nagrado za medicino in fiziologijo, ki jo prejmejo Američana William G. Kaelin in Gregg L. Semenza ter Britanec Peter J. Ratcliffe za odkritja, kako celice občutijo kisik in se mu prilagajajo.

V sredo bo sledila nagrada za kemijo, v četrtek za književnost, v petek za mir, kot zadnjo pa bodo v ponedeljek, 14. oktobra, razglasili nagrado za ekonomijo.

Nagrado za fiziko so lani prejeli Američan Arthur Ashkin, Francoz Gerard Mourou in Kanadčanka Donna Strickland za odkritja na področju laserske fizike.