Šehtman je pri nobelovi nagradi za kemijo nasledil Američana Richarda Hecka ter Japonca Iičija Negišija in Akiro Suzukija. Foto: EPA
Šehtman je pri nobelovi nagradi za kemijo nasledil Američana Richarda Hecka ter Japonca Iičija Negišija in Akiro Suzukija. Foto: EPA
Nobelove nagrade vsako leto slovesno podelijo 10. decembra. Foto: Reuters

Gre za kristale, katerih zgradba je netipična in ne sloni na simetričnem vzorcu, ki se ponavlja v neskončnost, ampak na "aperiodičnem mozaiku", podobnemu arabeskam.
Šehtmanovo odkritje pomaga pri razlagi skrajno kaotičnega mozaika strukture kristalov in odpira vrata eksperimentom pri uporabi kvazikristalov v vsem, od dizelskih motorjev do ponev za cvrtje.
Ta kristalski vzorec v atomih so imeli predtem za nemogočega in je sprožal sporna in različna mnenja, poroča BBC. Izraelskemu znanstveniku so se zaradi njegovega dela in razmišljanja zunaj utečenih tirnic še pred časom posmehovali.
Šehtman je 8. aprila leta 1982 odkril, da se atomi v kristalih lahko zložijo v neponavljajoč se vzorec, ki spominja na mozaike iz arabske umetnosti. "Njegovo odkritje je bilo izjemno kontroverzno. Zaradi zagovarjanja teh ugotovitev je moral celo zapustiti raziskovalno skupino," je v obrazložitvi zapisal Nobelov odbor za kemijo. "A njegova bitka je nazadnje znanstvenike prisilila, da ponovno razmislijo o svojem pojmovanju narave stvari."
Neskončno ponavljanje
Dotlej je veljalo, da tovrstne konfiguracije, kakršne naj bi sestavljale kvazikristale, niso mogoče. Šehtman pa je s svojim odkritjem zatresel temelje, na katerih je bilo utemeljeno pojmovanje o zgradbi trdne snovi, še piše v utemeljitvi podelitve letošnje Nobelove nagrade za kemijo. V trdni snovi naj bi se namreč atomi poravnali v kristale, in to v obliki urejenih vzorcev, ki se lahko ponavljajo v neskončnost. To ponavljanje je bilo za znanstvenike nujno, da bi lahko nastal kristal.
A Šehtman je pod elektronskim mikroskopom odkril, da so atomi v njegovem kvazikristalu razporejeni v vzorcu, ki ga ni mogoče ponoviti. Take vzorce so imeli za nemogoče, podobno, kot če bi skušali sestaviti nogometno žogo samo iz šestkotnikov, čeprav so za sfero potrebni tudi petkotniki.

Ko znanstveniki danes opisujejo Šehtmanove kvazikristale, običajno uporabljajo koncept iz matematike in umetnosti - zlati rez. Nad tem razmerjem so se filozofi navduševali že v antični Grčiji, pogosto pa se je uporabljal predvsem v geometriji. In tudi v kvazikristalih je na primer razmerje razdalj med atomi povezano z zlatim rezom (gre za razmerje približno 1,62).

Vseuporabni kristali
Po Šehtmanovem odkritju so znanstveniki v laboratorijih razvili številne oblike kvazikristalov, v mineralnih vzorcih iz neke ruske reke pa so našli celo naravne oblike tovrstnih kristalov. Neko švedsko podjetje je kvazikristale našlo v nekaterih oblikah jekla, kjer so ti kristali obdali material kot oklep. Dandanes skušajo kvazikristale uporabljati tudi pri proizvodnji ponev ali pa dizelskih motorjev.

70-letni Šehtman z Izraelskega tehnološkega inštituta Technion v Haifi bo zdaj za svoje prelomno odkritje prejel za nagrado 10 milijonov švedskih kron (1,1 milijona evrov). V Stockholmu mu jo bodo podelili 10. decembra, na obletnico smrti ustanovitelja nagrade Alfreda Nobela.