Podoba je simbolična. Foto: Pixabay

Izumitelj patenta je vodja laboratorija za raziskave materialov in dekan fakultete za znanosti o okolju na novogoriški univerzi Matjaž Valant, ki je poudaril, da je to prva tovrstna rešitev na svetu. Ta izum je s svojimi sodelavci raziskoval več let, leto in pol pa je iskal tudi zainteresirano podjetje, ki bi izum razvilo v prototip, poroča Slovenska tiskovna agencija.

"Ta izum je še vedno na konceptni ravni, vendar zelo natančno razdelan. Vemo, da je izvedljiv. Z našim partnerjem, podjetjem Institute CES, bomo zdaj naredili delujoč prototip, ki bo služil kot demonstrator, da lahko začnemo komercialno trženje," je na novinarski konferenci povedal Valant.

Poleg odkupa patentnih pravic se bo sodelovanje med institucijami nadaljevalo tudi v prihodnje, saj bo poleg sveže podpisane pogodbe za odkup patenta podpisana tudi pogodba o razvojnem sodelovanju. Laboratorij za raziskave materialov Univerze v Novi Gorici bo za Institute CES, inštitut znanosti in tehnologije, izdelal delujoč prototip in določil vse pomembne tehnološke, energetske in ekonomske parametre te tehnologije.

Nad sodelovanjem in podpisom pogodbe o prodaji patenta je navdušen tudi rektor novogoriške univerze Danilo Zavrtanik. Univerza je sicer že sodelovala z gospodarstvom, vendar je prvič v 24 letih delovanja novogoriške univerze sprožena prodaja patentnih pravic.

Kupnina, ki je niti na univerzi niti v podjetju ne želijo v razkriti, bo namenjena razvoju novih izumov in financiranju njihovega patentiranja.

Zaradi potrebe po uravnoteženju porabe in proizvodnje električne energije ter s tem stabilizacije omrežij se danes v svetovnem merilu zavrže velika količina energije, kar predstavlja okoljsko in gospodarsko škodo, pojasnjujejo na univerzi. Razen črpalnih elektrarn, ki pa so geografsko pogojene s potrebo po gravitacijskem padcu, še ni ustreznih tehnologij, ki bi lahko shranjevale takšne ogromne količine električne energije.

Valantov izum to težavo rešuje s shranjevanjem električne energije v oksidacijsko-redukcijskem potencialu trdne snovi. Postopek je ekološko nevtralen, ekonomsko ugoden in omogoča trajno shranjevanje energije z večjo energijsko gostoto od tiste, ki je na primer v fosilnih gorivih, trdijo na Univerzi v Novi Gorici.