Evropski komisar za obrambo in vesolje Andrius Kubilius je jasen: sateliti postajajo nujnost. Primerljivi so z energetsko infrastrukturo. Sovražniki bodo imeli v primeru konflikta ali vojne skomine tudi po orbitalnem uničevanju. Evropa mora zato pripraviti obrambo satelitov, lahke nosilne rakete, ki bodo lahko urno posredovale v primeru napada, evropsko alternativo Starlinku ... in še marsikaj, kar je Kubilius povedal v pogovoru z novinarjem TV Slovenija Igorjem Juričem.

Sorodna novica "Satelitska navigacija so svetilniki, ki letijo mimo nas"

Kako pomembno je raziskovanje vesolja za geostrateški položaj posamezne države?
Vesolje postaja ključno za številna področja, med drugim obrambo in varnost. Ko govorimo o vesolju za obrambo, moramo govoriti tudi o obrambi vesolja. Tudi tu se pojavljajo novi izzivi. Kako se to tiče posamičnih držav? Celotna Evropska unija je sestavljena iz posamičnih držav. Kaj EU počne v vesolju, je posledično precej odvisno od tega, kaj si te države želijo. Unija vzdržuje zelo dobro partnerstvo z Evropsko vesoljsko agencijo, ki so jo pretežno vzpostavile države članice EU-ja, pri njej pa sodelujejo tudi nekatere nečlanice. Dokazali smo, da lahko s skupnimi prizadevanji dosežemo izjemne rezultate. Na primer: Galileo je najboljši svetovni satelitski navigacijski sistem. Prav tako Copernicus, satelitski sistem za opazovanje Zemlje. Zdaj snujemo konstelacijo IRIS² za varne satelitske komunikacije. Vsi poznajo Starlink, ki pa je ameriški izdelek. Zdaj bomo imeli evropskega, ki bo koristil vsem evropskim državam članicam in ima veliko aplikacij. Upamo, da bo s tehnološkega vidika najboljši.

Je IRIS2 evropska alternativa Starlinku? Kdaj bo pripravljen?
IRIS² je zelo pomembna alternativa, namenjena varnim komunikacijam. Pogodbe smo podpisali lani decembra, zdaj je čas za udejanjanje. Konstelacija bo postavljena predvidoma leta 2029, 2030. Razvoj zelo naprednih tehnologij pač zahteva čas. Gre za kvantne tehnologije. Upamo, da bo še predtem, predvidoma letos, v uporabi sistem GOVSATCOM, ki bo prav tako zagotavljal komunikacijske storitve. Postavljen bo s konsolidacijo nabora nacionalnih sredstev, ki so jih že zagotovile države članice, v enovit sveženj, ki bo članicam tudi na voljo – ne bo pa ponujal takšnih zmogljivosti kot IRIS².

Video: Pojasnilnik Evropske komisije o IRIS²

Za zdaj pa smo še vedno bolj ali manj odvisni od Američanov.
Starlink je za zdaj zelo pomemben. A če podrobneje pogledamo nabor evropskih storitev, ne samo institucionalnih, vidimo številne možnosti, tudi komercialne narave. In če bo huda potreba, lahko vedno najdemo alternativo. Vseeno pa upam – in tudi slišali smo že od družbe Starlink, da ne nameravajo ustaviti storitev za, recimo, Ukrajino. Posledično pričakujemo, da se bo položaj razvijal na razumen način in da bomo imeli čas za razvoj domačih sistemov.

Zasebna podjetja trenutno prehitevajo Evropsko unijo na področju satelitske tehnologije. Menite, da se bo to v prihodnosti spremenilo?
No, Evropska unija ne proizvaja satelitov. Preučujemo pa, s katerimi sistemi lahko podpiramo njihov razvoj. Z razvojem tehnologij se navadno ukvarja Evropska vesoljska agencija. Podjetja, ki se ukvarjajo z izdelovanjem satelitov, se prijavijo na razpise. Uveljavljena podjetja izkazujejo tehnološko odličnost. Obenem smo priča vstopu številnih novih podjetij, ki spadajo v tako imenovano novo vesoljsko industrijo in se zelo hitro razvijajo. Imamo veliko dinamičnih zagonskih podjetij s svežimi zamislimi. Mislim, da je to povezano z dejstvom, da smo priča pojavu, ki bi mi rekel vesoljska revolucija. Vesolje ima izjemen potencial tako na komercialnem kot varnostnem področju. In če se zazremo v prihodnost, lahko vidimo raziskovanje Meseca, proizvodnjo v vesolju, proizvodnjo električne energije v vesolju, zadeve, ki bodo kmalu tu. Na to se moramo pripraviti.

Vrnimo se k Starlinku. Dobro veste, kako pomemben je Starlink za obrambo Ukrajine pred rusko invazijo, za upravljanje z letalniki. Kaj bi se zgodilo, če bi se Elon Musk nenadoma odločil, da izključi to storitev? Kako bi to vplivalo na bojišče in kaj bi to pomenilo za Ukrajino?
Zaupamo izjavam, ki so bile podane po izmenjavi mnenj med Elonom Muskom in poljskim zunanjim ministrom Radkom Sikorskym. Elon Musk je javno zagotovil, da ne načrtuje ustavitve storitev Starlinka nad Ukrajino. To je zelo pomembno. Druga stvar pa je: ne morem razkrivati občutljivih informacij, lahko pa zelo preprosto rečem, da Ukrajina v takšnem primeru ne bi ostala sama.

Sateliti vplivajo tudi na delovanje same družbe. Kaj bi se zgodilo, če bi vseh 10.000 satelitov nenadoma ugasnilo?
Predstavljajmo si naša vsakodnevna opravila, recimo vožnjo avtomobilov. Pri vožnji si pomagamo s satelitsko navigacijo, v našem primeru s satelitskim sistemom Galileo, ki je najboljši na svetu. Uporablja ga pet milijard uporabnikov. In predstavljajmo si, da satelitska navigacija nenadoma odpove. Vrnitev na stare papirnate karte ne bo preprosta. To je le en preprost primer, ne zavedamo pa se, koliko satelitskih podatkov dnevno uporabljamo na številnih drugih področjih. Opazovanje Zemlje, napovedovanje vremena, celo delovanje finančnih trgov je odvisno od satelitov. Sateliti so potemtakem res občutljivi. In zato se ne smemo pogovarjati samo o tem, kako vesolje in sateliti vplivajo na našo obrambo in varnost. Poskrbeti moramo tudi za to, da so naši sateliti varni. Naša življenja so precej odvisna od njihovega delovanja in razumeti moramo, da se jih naši nasprotniki lahko lotijo, tako kot so se spravili na energetsko infrastrukturo v Ukrajini, pa ceste, mostove in tako naprej, ravno zato, ker so ključnega pomena za družbo. Sateliti so zdaj v isti kategoriji kot energetska infrastruktura, ker smo zelo odvisni od storitev, ki jih zagotavljajo.

Sorodna novica Panika v ameriški politiki zaradi ruskega vesoljskega orožja

Pravkar ste omenili Rusijo in njene zmogljivosti za uničevanje satelitov. Je Rusija pri razvoju protisatelitskih orožij v prednosti pred Evropsko unijo? Ta država naj bi celo razvijala jedrske bombe za boj proti satelitom.
To je seveda prepovedano z mednarodnimi sporazumi in – rekel bi – kriminal, kršitev sporazumov, če bodo to dejansko počeli. A saj vemo, da Rusiji ni mar za svoje mednarodne obveznosti. Obrambi vesolja moramo resnično posvetiti veliko pozornosti. Imeti moramo zmogljivosti za spremljanje dogajanja v vesolju. Spremljati moramo kakršne koli grožnje. Potem bomo potrebovali tudi sredstva za dejansko, fizično obrambo. Naše satelite moramo zaščititi pred kibernetskimi napadi in pred motenjem signalov. Iščemo, kje lahko naredimo še kakšen tehnološki korak naprej. Prav zaradi tega bo prvi varni komunikacijski satelitski sestav, IRIS², opremljen z najboljšimi sistemi. Imel bo popolnoma nove kvantne tehnologije, s katerimi bo ščitil komunikacije pred kibernetskimi napadi. Nadalje: poiskati moramo rešitve tudi za fizično zaščito satelitskih sistemov. Zato se ne smemo ukvarjati samo s tem, kako bomo tekmovali z Elonom Muskom na področju izstrelitvenih sistemov, s tem, kako bomo pošiljali težke nosilne rakete v orbito. To tekmo smo že izgubili. Razviti moramo domače lahke rakete. Zakaj? Lahke rakete so zelo pomembne na področju obrambe satelitov, ker moraš biti zmožen zelo hitro izstreliti svoja obrambna sredstva, kar s težkimi nosilnimi raketami ni mogoče.

Se bodo vojne prihodnosti bile v vesolju?
Vojna zvezd je bil zelo popularen film. Ne vem, ali je to tisto, kar se bo zgodilo [smeh]. Evropska unija vsekakor ne načrtuje nobenih vojn v vesolju. Mi hočemo braniti naše zmogljivosti, naše satelitske sisteme. Sateliti namreč postajajo tako pomembni, da bodo nasprotniki v veliki skušnjavi, da jih poškodujejo. Že zdaj poskušajo uničevati drugo infrastrukturo, denimo energetske sisteme ali zdravstveni sistem, ali našo informacijsko infrastrukturo s kibernetskimi napadi na Zemlji. Vesolje je tukaj in nam prinaša veliko dobrega, a s tem pride tudi marsikaj slabega.

Nam lahko orišete najslabši mogoči scenarij, ki bi se lahko pripetil evropskim satelitom?
Ne želim preveč govoriti o slabih scenarijih. Zagotovo pa moramo na splošno poskrbeti za varnost v vesolju. Slabo bi bilo, če ne bi imeli prometnih pravil v vesolju. Takšno primerjavo uporabljam, ker smo na področju razvoja raziskovanja vesolja nekje tam, kjer smo bili na začetku 20. stoletja z avtomobili in letali. Od začetka je vsakdo vozil in letel, kjer je želel. Nato pa je na cestah in v zraku nastala gneča, s čimer se je pojavila potreba po prometnih pravilih in letalskih pravilih. Isto se zdaj dogaja v vesolju. Število satelitov eksponentno narašča. V desetih letih bomo imeli stotisoče satelitov, medtem ko smo jih imeli pred desetimi leti okoli dva tisoč. Storili bi veliko napako, če tega ne bi upoštevali in začeli uvajati pravila, ki bi nam omogočala varna potovanja v vesolje in zaščitila satelitske sisteme. Implementacija tega je dober scenarij. Slab scenarij pa bi bil, če ne bi našli soglasja med državami, ne samo v Evropski uniji, temveč po celotnem svetu. Kaos v vesolju bi bil tako nevaren kot kaos na cestah – in vemo, kaj to pomeni. To moramo preprečiti.

Ali Evropa namenja dovolj denarja za primeren razvoj satelitov in raziskovanje vesolja? Se države članice zavedajo, da moramo pohiteti?
Kjer je volja, je tudi pot. Na voljo imamo različne finančne vire. Zagotovo si želimo več denarja za vesolje v naslednjem večletnem finančnem okviru ali v evropskem proračunu za prihodnjih sedem let. Pri državah članicah zaznavam razumevanje, da bo treba investirati več. Če preberete lansko Draghijevo poročilo, če preverite, koliko Američani in Kitajci namenjajo za vesolje, potem vidite, kako malo mi investiramo – res bi morali več. Za to imamo več možnosti, podobno kot pri obrambi. Predsednica Evropske komisije je naznanila program Rearm Europe. Ta program lahko uporabimo tudi za razvoj vesoljskih tehnologij, povezanih z obrambo. Govorila je tudi o Evropski investicijski banki, ki bi lahko veliko več vlagala v vesolje. Obstajajo tudi zasebna sredstva. Če berete poročilo Enrica Lette o enotnem evropskem trgu, v njem piše, da v Evropi ostaja kar 33 trilijonov evrov ... To je 33 trilijonov, ne milijonov, ne milijard, temveč trilijonov! Samo pomislite, koliko ničel je to. Torej, imamo 33 trilijonov v zasebnem varčevanju in pokojninskih skladih, ki se ne obračajo v evropskem gospodarstvu, zato ker ne ustvarjamo dovolj dobrih priložnosti za vlagatelje. Ta denar potem konča nekje na ameriških trgih. Tako prinašamo uspeh ZDA, namesto da bi ga ustvarjali v Evropski uniji. Priložnosti torej obstajajo. Upam, da nam bo uspelo.

Pogovor je potekal v okviru snemanja oddaje Globus, ki je tokrat namenjena vesolju. Predstavila je podaljšano potovanje astronavtke slovensko-indijskih korenin Sunite Williams v vesolje, razložila, kaj k boljšemu zdravju astronavtov prispevamo Slovenci, predstavila evropski pogled na oboroževalno tekmo v vesolju (zgornji intervju) in povrhu dodala intervju s strokovnjakom za vesoljsko orožje. Vabljeni k ogledu: