Računalniška podoba eksoplaneta, ki kroži preblizu domače zvezde. Foto: Peter Devine
Računalniška podoba eksoplaneta, ki kroži preblizu domače zvezde. Foto: Peter Devine
Mars
Tako je umetnik pri Nasi vizualiziral Sončev vpliv na Marsovo atmosfero. Foto: NASA/GSFC

Kamniti planeti s plinskimi ovojnicami, ki so precej blizu svojih zvezd, so podvrženi neprestanemu visokoenergijskemu sevanju. Bližje kot so, močnejše je to "bombardiranje", in če so premalo oddaljeni, jim zvezde ovojnico s silnim "pihanjem" preprosto slečejo, so na podlagi podatkov vesoljskega teleskopa Kepler ugotovili na Univerzi v Birminghamu. Raziskava je objavljena v znanstveni publikaciji Nature Communications.

Znanstveniki so planete premerili s pomočjo astroseizmologije, merjenja nihanja zvezd v prostoru. S pomočjo te precej natančne in zanesljive metode so se dokopali do nekaterih lastnosti teh izjemno oddaljenih objektov.

Izidi raziskave marsikaj povedo o tem, kako se planetarni sistemi skozi čas razvijajo in kakšna je vloga zvezde. Morda je Sonce atmosfero nekoč odpihnilo tudi Merkurju, Soncu najbližjemu planetu Osončja. Toda Merkur je že sam po sebi premalo masiven, da bi s kakršno koli atmosfero lahko zadržal daljše časovno obdobje.

"Ti planeti so v podobnem položaju kot človek, ki je sušilec za lase nastavil na najbolj vroče in si ga postavil tik ob glavo. O tem tipu planetov je bilo v preteklosti veliko teorij, zdaj pa imamo prvič v rokah opazovanja, ki obstoj potrjujejo," je povedal Guy Davies z Univerze v Birmingamu.

Raziskava še kaže, da so bili planeti pri določeni velikosti in oddaljenosti od zvezde nekoč v preteklosti najbrž veliko večji in bili videti precej drugače, je dodal.

Za natančnejše raziskovanje teh objektov bo poskrbela naslednja generacija vesoljskih opazovalnih satelitov, med drugim Nasina misija TESS, ki bo izstreljena prihodnje leto.

Tudi Mars žrtev pihanja Sonca
V ta tip planetov ne spada niti domači Mars. Ta je v nekem oddaljenem obdobju imel gosto atmosfero, tako kot Zemlja, danes pa le borne ostanke. Toda Mars je od Sonca dovolj oddaljen, bolj kot sveže odkriti eksoplaneti. Izguba je nastala posredno, zato ker je na neki točki ostal brez varovalnega magnetnega polja in nato ozračje izgubljal molekulo za molekulo skozi milijarde let.

Kepler v težavah
Vesoljski teleskop Kepler je prejšnji teden zašel v hude težave, saj so ga našli v "kriznem stanju". Ker je bil zaradi odpovedi raznih mehanizmov že enkrat upokojen in komajda uporaben, je grozilo, da bo človeštvo izgubilo enega najdragocenejših kosov opreme v vesolju. Toda prav danes so z Nase sporočili, da jim je uspelo ponovno vzpostaviti nadzor nad Keplerjem in da se bodo dela nadaljevala.