Indeks IKT-razvitosti primerja razvoj na področju IKT-ja v državah po svetu. Nazadnje izmerjeni indeks se nanaša na leto 2007, prejšnji na leto 2002. Foto: EPA
Indeks IKT-razvitosti primerja razvoj na področju IKT-ja v državah po svetu. Nazadnje izmerjeni indeks se nanaša na leto 2007, prejšnji na leto 2002. Foto: EPA

Slovenija je tako po podatkih Mednarodne zveze za telekomunikacije po indeksu IKT-razvitosti dosegla 5,88 točke, je razvidno iz raziskave, ki sicer temelji na podatkih za leto 2007.

Pred petimi leti je imela Slovenija nižji indeks, 4,47 točke, a je s tem vseeno zasedla višje, 22. mesto. To pomeni, da so nekatere države na področju IKT-ja napredovale še hitreje.

Tako v raziskavi, ki je zajela podatke za leto 2002, kot v pred dnevi objavljeni raziskavi, ki se nanaša na leto 2007, je prvo mesto pripadlo Švedski (v letu 2007 je dosegla 7,5 točke).

V zadnji raziskavi ji do desetega mesta sledijo Južna Koreja, Danska, Nizozemska, Islandija, Norveška, Luksemburg, Švica, Finska in Velika Britanija.

Pred Slovenijo so med drugim še Avstrija, Italija, Estonija in Španija, neposredno za Slovenijo pa Izrael, Malta in Portugalska.

Indeks IKT-razvitosti primerja razvoj na področju IKT-ja v državah po svetu. Nazadnje izmerjeni indeks se nanaša na leto 2007, prejšnji na leto 2002. Izračunajo ga na podlagi 11 kazalcev, od dostopnosti IKT-ja in rabe tovrstnih tehnologij do stopnje pismenosti.

V omenjenem petletnem obdobju je bil največji napredek dosežen na področju dostopa do infrastrukture, manjši pa pri uporabi tehnologij, kjer vidno vlogo igrajo izobrazba, usposobljenost in finančne zmožnosti posameznika.

V obdobju med obema raziskavama so sicer vse države z izjemo ene (Mjanmar) izboljšale svojo stopnjo IKT-razvitosti, vendar nekatere občutno bolj kot druge, še posebej vzhodnoevropske.

Velike skoke naprej so naredili tudi Luksemburg, Pakistan, Združeni arabski emirati, Irska, Macao, Japonska, Italija in Francija.

Najbolj razvite na področju IKT-ja so bogate države iz Severne in Zahodne Evrope, Azije in Severne Amerike, na dnu pa so v glavnem revne države.

Po navedbah ITU-ja se svetovna digitalna ločnica v merjenem petletnem obdobju kljub napredku razvijajočih se držav ni bistveno spremenila.

Poročilo ITU-ja sicer tokrat zajema tudi tako imenovano cenovno košarico za IKT, ki meri in primerja cene IKT-ja po posameznih državah. Stroški za IKT so relativno najnižji v Singapurju in ZDA. Slovenija je po tem kazalcu na 32. mestu.

C. R.