Nagrada za življenjsko delo gre tokrat v roke akademiku Alojzu Kralju. Foto: MVZT
Nagrada za življenjsko delo gre tokrat v roke akademiku Alojzu Kralju. Foto: MVZT

Letošnji Zoisov nagrajenec za življenjsko delo na področju elektrotehnike je Alojz Kralj. Drugi Zoisovi nagrajenci so Igor Muševič na področju fizike, Marko Jesenšek na področju slovenskega jezika in Roman Jerala na področju biologije.
Najpomembnejši raziskovalni dosežek akademika Alojza Kralja, profesorja na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, je sinteza vzorca hoje povsem hromega paraplegičnega bolnika z uporabo funkcionalne električne stimulacije. V številnih rehabilitacijskih centrih po svetu so posnemali izsledke njegove "ljubljanske šole".
Profesor na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko Igor Muševič je na področju fizike mehke kondenzirane snovi leta 2006 objavil prelomni članek s tega področja v ugledni reviji Science in prvič pokazal, da se nematski koloidi lahko samourejajo v dveh dimenzijah in sestavljajo izredno stabilne dvodimenzionalne koloidne kristale. Odkritje je sprožilo izjemno zanimanje v širšem znanstvenem okolju.

Profesor na mariborski filozofski fakulteti Marko Jesenšek je avtor monografije The Slovene Language in the Alpine and Pannonian Language Area: the History of the Slovene Language, ki je odmeven prispevek v zakladnico svetovnega znanja o jezikovnih razmerah na Slovenskem, še zlasti o zgodovinskem razvoju slovenskega jezika.

Vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu Roman Jerala je bil izbran zaradi dosežkov na področju molekularne biologije in biotehnologije. Velik mednarodni odmev imajo njegove raziskave molekulskih mehanizmov obrambe pred virusnimi in bakterijskimi okužbami. Skupini pod vodstvom Jerale je uspelo izboljšati učinkovitost nekaterih antimikrobnih zdravil in je odprla novo pot razvoju antiseptičnih zdravil. Izjemen mednaroden dosežek je tudi odkritje novega načina molekulskega prepoznavanja patogenov s pomočjo imunskega sistema.

Zoisova priznanja letos prejmejo Irena Avsenik Nabergoj (literarne vede), Damjana Rozman (biokemija in molekularna biologija), Domen Leštan (čiščenje onesnaženih tal), Matjaž Perc (teoretična fizika) ter Nadja Hvala, Darko Vrečko in Aljaž Stare (vodenje sistemov).