Znanost in tehnologija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.2 od 26 glasov Ocenite to novico!
Miha Kos si želi, da bi se v navduševalce večkrat spremenili tudi učitelji in starši. Foto: MMC RTV SLO
       Idealno bi bilo, če bi znal učitelj delati napake tudi vede. Nekdo, ki odkrije neko napako, ki jo je učitelj naredil, ta zagotovo sledi pouku in ta je zelo pri stvari.       
 dr. Miha Kos
Med letošnjimi demonstratorji boste lahko zasledili udeleženca iz centra Nemo v Amsterdamu in udeleženca iz Tehničnega muzeja v Münchnu. Foto: MMC RTV SLO
Navduševalec je tisti, ki spodbuja komunikacijo. Seveda zdravo komunikacijo, ta pa nastane, če je človek spodbujevalec, ne pa nekdo, ki je dolgočasen. Glavna "rakrana" izobraževalnega sistema je točno to, da se preveč pozornosti namenja temu, da se izpelje kurikulum, po mojem mnenju pa ta sploh ni pomemben, meni Kos. Foto: MMC RTV SLO
       To razvrednotenje učiteljev, ki se je zgodilo, ni pravilno, morali bi narediti dobro odbiro, da bi imeli dobre učitelje, navduševalce. Šola bi morala ohranjati radovednost, ponuditi znanje, kako se naučiti, kje najti informacije, kako te povezati, kako delati v skupini in kako projekt izpeljati do konca. Vztrajnost je tukaj zelo pomembna.       
 dr. Miha Kos
VIDEO
Na ljubljanske ulice je z...
VIDEO
V Ljubljani tridnevni fes...

Dodaj v

"Potrebujemo navduševalce, ne učiteljev"

"Ne želimo ljudi navduševati za znanost, mi uporabljamo znanost, da bi ljudi naredili kritično razmišljujoče"
3. junij 2017 ob 06:43
Ljubljana - MMC RTV SLO

"V Evropi smo znani po svojih znanstvenih šovih, večkrat smo vabljeni na razne festivale," pojasnjuje vodja Hiše eksperimentov Miha Kos, ki je kot odgovor na vabila ustvaril Inspire, izobraževalni projekt za demonstratorje.

Ta je k nam že privabil udeležence iz Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Italije, Norveške, Poljske, Portugalske, Švice, Hrvaške, Češke, Estonije in Egipta.

Projekt Inspire (INternational »Science Performance Is Ready« Event) pri nas poteka petič, enkrat pa so ga ob odprtju novega centra znanosti organizirali kar na Malti. Demonstratorje, ki so se izobrazili pri projektu, ste morda že lahko videli na ljubljanskih ulicah, ko so v svojem jeziku v spremstvu prevajalca navduševali otroke in odrasle na trodnevnem vsakoletnem junijskem festivalu Znanstival, ki ga prestolnica gosti vse do nedelje. Med letošnjimi demonstratorji boste lahko zasledili udeleženca iz centra Nemo v Amsterdamu in udeleženca iz Tehničnega muzeja v Münchnu.

Letošnji Znanstival še do nedelje poteka na ulicah, mostovih, trgih Ljubljane in v Hiši eksperimentov. Spored brezplačnih dogodkov si lahko ogledate tukaj.


"Pri znanstvenem šovu je vedno tako: ti ga moraš najprej znati ustvariti, potem pa ga moraš znati še komunicirati,"
pojasnjuje Kos. Hiša eksperimentov praznuje že 21 let navduševanja, ki se širi tudi zunaj sten ustanove. Poleg Znanstivala prireja še počitniški Znanstveni Krneki, druženja za vso družino Družinjenja, pa tekmovanje elastomobilov, odpiranje fizikalnih sefov, obiskuje šole s Hiško eksperimentov ...

Večina obiskovalcev misli, da so Hiša eksperimentov in njene dejavnosti namenjene le otrokom, sami pa si želijo, da bi tudi odrasli čim dlje ohranili otroško radovednost. "Iz radovednosti se rodi ustvarjalnost. Iz ustvarjalnosti se rodi inovativnost, iz inovativnosti podjetništvo, iz zdravega podjetništva imamo zdravo državo. Ljudje, ki znajo postavljati vprašanja, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki niso zadovoljni z odgovori na vprašanja, ki jih ne razumejo in brskajo naprej, so ljudje, ki lahko tvorijo zdravo demokracijo. Mi nismo nekdo, ki navdušuje ljudi za znanost, mi uporabljamo znanost, da bi ljudi naredili kritično razmišljujoče," pravi in dodaja, da bi svoji ustanovi želeli več podpore mesta in države pri poslanstvu, ki ga opravljajo.

Ob radovednosti in eksperimentiranju se Kos spominja svojih prvih poizkusov. "Vzel sem toaletni papir, ga zvil v paličko in se dotaknil infrapečke, ki so jo prižgali, da me ne bi zeblo. Ta se je seveda vžgala, kar se mi je zdelo fantastično, potem pa sem jo moral hitro vreči v WC-školjko, da se ne bi zgodila kakšna škoda. Stanovali smo v bloku, v kopalnici je bil zato skupni prezračevalni jašek. Ko so starši vprašali, kaj tako smrdi po prežganem, sem krivdo zvalil na sosede," v duhu otroške zvedavosti zaključi anekdoto. Spomni se, da je kot otrok imel tremo pred nastopanjem. Pri čemer mu je oče, ilustrator Božo Kos, svetoval: "Ti si kar misli, da so vsi, ki te gledajo, zeljnate glave. In jaz nikdar več nisem imel treme, samo na smeh mi je šlo."

"Poglobila sta se vame in v moje probleme," o starših priznava Kos in tako pokaže na pomemben vidik pri podajanju na lastno raziskovalno pot. "Strašansko sem hvaležen, da sem imel takega očeta, da me je peljal vsepovsod, na vse dogodke, ki jih je obiskoval. To mi je pomagalo, da na avtoritete nisem gledal kot na ljudi, ki jih je potrebno gledati od spodaj navzgor in se jih bati. Takrat sem in še zmeraj gledam na vse ljudi glede na to, kaj naredijo," dodaja Kos, ki si želi, da bi se v navduševalce večkrat spremenili tudi učitelji in starši.

Več preberite v intervjuju.


Ljudi naj ne bi učili, ampak lahko naredimo več s tem, da jih navdušimo, pravite.
To je tudi vodilo projekta Inspire. Utvara je, če mislimo, da lahko kogarkoli česarkoli naučimo. Mi lahko ljudi samo navdušimo, in če so navdušeni, se bodo naučili sami. Ljudje se učimo sami. Učimo se iz izkušenj, učimo se glede na trud, ki smo ga vložili, na napakah, ki jih naredimo. Redkokdaj se naučiš kaj na napakah drugih. Po navadi moraš dati sam to drago šolo skozi. Ampak, dražja kot je šola, bolj učinkovita je.

Če to misel poveževa z našim šolskim sistemom - kako učinkovit se vam zdi?
Mislim, da ni države na svetu, kjer bi lahko ljudje rekli: "Mi smo pa zadovoljni z našim šolskim sistemom." Po mojem mnenju pa je glavna "rakrana" šolskega sistema v tem, da se čutijo učitelji poklicani, da učijo. Jaz bi učitelje rad preimenoval v navduševalce. Če je pravi učitelj res navduševalec, potem lahko pove učencem, o čem se bodo pogovarjali naslednjič. In naj se pripravijo, naj si pogledajo temo, da bodo naslednjič imeli diskusijo. Če si človek temo pogleda sam, ga šele začne snov zanimati, takrat tudi najde nekatere zadeve, ki mu niso jasne. In zakaj ne bi izkoristil učitelja, da pomaga razčiščevati stvari, ki so že rezultat nekega razmišljanja. Mi pa imamo učitelje bolj za to, da samo reproducirajo tisto, kar je že v knjigi.

Ko uporabljate besedo navduševalec, pa se s tem, ko učitelj postane navduševalec, spremeni tudi njegov odnos z učenci.
Učitelj je mogoče nekaj, kar smo prinesli iz zgodovine. Iz Avstro-ogrskega sistema izobraževanja. Kjer je učitelj nekje na odru, na višji ravni, dvignjen nad tabo in je komunikacija enosmerna. Znanje se pretaka iz učitelja na učence, onemogočena je komponenta, da bi otroci lahko kaj naučili učitelja. Preganjana je komunikacija med učenci. Nasprotno pa je navduševalec tisti, ki spodbuja komunikacijo. Spodbuja čim več komunikacije med sabo in učenci ter komunikacijo med učenci. Seveda zdravo komunikacijo, ta pa nastane, če je ta človek spodbujevalec, ne pa nekdo, ki je dolgočasen. Glavna "rakrana" izobraževalnega sistema je točno to, da se preveč pozornosti namenja temu, da se izpelje kurikulum (učni načrt, op. p.), po mojem mnenju pa ta sploh ni pomemben. Šola bi morala ne uničiti radovednosti, ampak jo spodbujati, morala bi znati navduševati, morala bi napake sprejemati kot del izobraževalnega sistema. Idealno bi bilo, če bi znal učitelj delati napake tudi vede. Nekdo, ki odkrije neko napako, ki jo je učitelj naredil, ta zagotovo sledi pouku in je zelo pri stvari. Če se ga spodbudi takrat, ko je našel napako, ki jo je navduševalec naredil, si mu dal težo in tega človeka navdušil, da bo še naslednjič dobro sledil in iskal napake.

Zdi se mi, da tukaj govoriva tudi o posebni vrsti humorja, ki naj bi jo dobri učitelji imeli.
Zagotovo. Super bi bilo narediti celo znanstveni šov, v katerem bi delali same napake. Nekaj, kar je moj oče pred leti že naredil v Pionirskem listu. Ustvaril je lik Pepe Napak, ki je stalno delal napake. Meni se zdi to čudovito. Ti moraš potem ugotoviti napako - in pri tem si se naučil, kaj je prav. Usposobiti je treba učitelje, da čim večkrat rečejo "ne vem". Čeprav se morda sliši paradoksalno, ampak niso otroci tisti, ki od učitelja pričakujejo, da vse ve. Ko otroku pokažeš, da ne veš vsega, takrat si ga pravzaprav naučil, ker se je naučil sam. Videl je, da je znal postaviti vprašanje, na katerega celo učitelj ni uspel odgovoriti. To deluje kot nekakšna baterija za radovednost, otrok pa bo še naprej skušal najti pametna vprašanja, na katera učitelj ne bo znal odgovoriti. To vpliva tudi na okolico, ko drugi otroci vidijo, da je radovednost spodbujana, potem se ta multiplicira na vse učence.

To pa je tudi težka naloga, ohranjati avtoriteto z nekakšno odprtostjo do učencev.
Ni lahko biti dober navduševalec. Ogromno bi bilo treba delati za izobraževanje navduševalcev. Nekateri pa niso za to. Na Finskem, na primer, samo najboljši učenci lahko postanejo učitelji. Preostali pa gredo lahko za znanstvenike in druge poklice. Zavedati se je treba te velike odgovornosti, ki jo dobiš kot učitelj. Gre za rodove, ki jih lahko uničiš ali pa navdušiš. To razvrednotenje učiteljev, ki se je zgodilo, ni pravilno, morali bi narediti dobro odbiro, da bi imeli dobre učitelje, navduševalce. Šola bi morala ohranjati radovednost, ponuditi znanje, kako se naučiti, kje najti informacije, kako te povezati, kako delati v skupini in kako projekt izpeljati do konca. Vztrajnost je tukaj zelo pomembna. Ne pa, da se krokodilje srce od drugih plazilcev razlikuje po tem, da ima ločene prekate od preddvora. To mi je ostalo še od osnovne šole, ker sem to misel tolikokrat slišal. Pa mi je v življenju koristila le za to, da jo lahko citiram kot primer.

Zdi se, kot da je današnja mladina uspavana. Ko otroci pridejo v hišo, so morda navajeni na drugo vrsto podajanja. Se pri vas zbudijo?
Nočem posploševati in govoriti o negativnih izkušnjah. Veliko je tudi pozitivnih. Včasih pridejo učitelji in pustijo otroke tukaj, sami pa odidejo na kavo. Veliko se jih boji, da bodo izpadli neumni, če česa ne bodo znali. Morda pa kdo iz razreda ve. Nič ni narobe, če učenec zna neko stvar bolje kot učitelj.

Ta pritisk, da bi morali vse vedeti, pa si velikokrat naložijo tudi starši, ne le učitelji.
V čem pa je učitelj drugačen od staršev? Saj starši so prvi otrokov učitelj. Tisti starši, ki mislijo, da bodo otroka poslali v šolo, da se bo ta nekaj naučil, so šest let že zamudili. Starši so prvi navduševalci otrok in so prvi, ki bi jim morali pokazati, kako se radovednost izplača, kako je radovednost učenje s plezanjem na hrib. Ko ti vložiš neki napor, da splezaš na prvo polico, se postaviš nanjo in imaš boljši razgled. Takrat se zaveš, da boš imel še boljši razgled, če boš vložil še nekaj napora. Najlepše je, da pri tem plezanju na hrib znanja nikoli ne prideš na vrh, ampak začutiš užitek v plezanju in v vedno boljših pogledih. To je učenje.

Koliko se strinjate s tem, da smo Slovenci nekako zaspali in smo zadovoljni s povprečjem?
Slovenci smo zelo radi nezadovoljni. To sicer ne velja samo za nas, ampak za mnogo ljudi. Kaj naredimo, ko imamo nekaj časa? Se uležemo na kavč, gledamo nogometno tekmo ali morda v roke vzamemo knjigo, poskušamo takrat kaj popraviti ali početi kaj ustvarjalnega? Možgani so sicer res manj obremenjeni, če ničesar ne počnemo. Vendar so možgani mišica, in če ne izvajaš možganskega fitnesa, tudi ta mišica postane ohlapna. V sebi imamo neko zavoro, zaradi katere se izogibamo naporom. Sebe moramo znati premagati. Najlaže pa je, če ne vlagamo energije in postanemo nezadovoljni.

Pogovarjava pa se tudi v času konca šolskega leta, ko pričakujemo počitnice. Kaj bi svetovali staršem, kako naj preživljajo čas z otroki?
Imamo oči, pa premalo vidimo. Imamo ušesa, pa premalo slišimo. Imamo usta, pa premalo govorimo. Imamo možgane, pa premalo razmišljamo. Mogoče imamo roke, pa premalo delamo, noge, in premalo tečemo. Počitnice niso čas, da greš v latentno stanje, v čas vegetiranja. To je čas, da si damo duška, da aktiviramo naše čute še bolj, kot jih sicer. In nagrajujte radovednost vsakič, ko naletite nanjo.

Eva Veršič
Prijavi napako
Komentarji
endrug
# 03.06.2017 ob 09:37
Tudi le z barvno kredo, tablo in navdušenjem de da narediti enkratno predavanje in ljudi pritegniti. Le veliko truda in priprav je potrebno. Pa naj bo to zgodovina kemija, zemljepis ali biologija. Ne zmore tega vsak, se pa da to naučiti .
zabavljac
# 03.06.2017 ob 09:22
@slaba_karma

Ja, ker je težava kvalitete predajanja znanja v tem, da je tabla na kredo... 95% uciteljev drugace preferira tablo na kredo, ne pa neke powerpointe in tiste bele table na flomaster.
7up
# 03.06.2017 ob 08:08
Bravo!
5elin
# 03.06.2017 ob 12:38
Ven iz otopelosti in miselne lenobe ter opravičevanja!
Pri otrocih je to naravno in zaželeno.
Na žalost pa otopelost in apatija odraslih mnogim ustreza.
Nočejo zrelih in aktivnih državljanov, ki bi upali povedati, da je cesar blefer.
Učitelj (ali: vzgojitelj, starš, profesor, mojster, šef, voditelj, svetovalec, prijatelj...), ki ne dovoli razprave in vprašanj (tudi izzivalnih), ker na mnoga ne zna odgovoriti, pri nekaterih pa ne upa priznati, da ne ve, je slab učitelj (ali: vzgojitelj, starš, profesor, mojster, šef, voditelj, svetovalec,prijatelj....).
G.Bruno
# 03.06.2017 ob 12:03
artoum
:) se spomnim osnovne šole. sedmi razred. tretja ura pri fiziki . kao naključno spraševanje ( to mi je namerno naredil), bt ena. redno spraševanje, bt dve. domača naloga ? nimam je , bt tri.
v petih minutah mi je v redovalnico zalimal tri cveke :)


Od takrat si se izboljšal. Eno oceno imaš celo +1.
zml
# 03.06.2017 ob 11:01
Lepo povedano - pomen znanja je širši, kot le poznavanje podatkov. In tudi naravoslovna znanost se povezuje z družboslovno in sovpliva na družbenopolitično zdravje v državi.. Pomembno je tudi POVEZOVANJE - znanja in med ljudmi, ki širijo navdušenje nad znanostjo. Hiša eksperimentov se mi tu ne zdi preveč povezovalna ustanova, vsaj v slovenskem prostoru ne. Bolj so se specializirali na skupine otrok, kar je sicer zelo pohvalno. Ko smo šli tja na obisk, smo imeli stik predvsem z mladimi študenti, ki šele postajajo profesionalni navduševalci, na Finskem bi, kot berem, to verjetno bili vrhunski kadri. Mogoče naši mladi zaposleni (?) znanstveniki rabijo samo več podpore, da si bodo upali pri navduševanju biti drznejši, prepričljivejši, da bodo znali ob pravem času biti tiho in prisluhniti. Konec koncev - tudi dejstvo, da učitelji med obiskom Hiše eksperimentov pobegnejo na kavo, govori o tem, da mogoče okolje tam ne vzbudi dovolj njihove pozornosti in da zaposleni ne znajo povezati skupine, ki je prišla na obisk v skupno željo po spoznavanju novega.
Je pa krasno, da je toliko dogajanja te vrste na več lokacijah.
tuintam
# 03.06.2017 ob 10:01
"Potrebujemo navduševalce, ne učiteljev"

Pa dajte no ! In tomnaj bi bil naslov ? OBOJE je potrebno. Ne ja-ne, kot v našem socializmu. Ko si potem fasal alki nekajv olakih ali pa tanajraslabše... Sinergije, ne pa ali ali, ko je v bistvu oboje potrebno. Češ davaj meni, ne njemu ...
meteor
# 03.06.2017 ob 11:01
Človeka se skuša v tem civilizacijskem obdobju ROBOTIIZIRATI,
obstaja pa tudi napor v nasprotno smer, da začne graditi iz lastnih vzgibov.
Hvala za tvoje delovanje dr. Jože Kos v tej drugi smeri podarjanja pomena posameznika.
Več
rokers
# 03.06.2017 ob 19:56
odličen članek - noben si ne zapomni vse količne podatkov, ki smo se jih učili v šolah, najbolj smo si zapomnili tiste, ki so nas navdušili - otroke je seveda treba naučit ponavljanja, pomnjenja, razmišljanja, logike, a to naj bo podlaga in potem naj se gradi na navdušenju, na problemih, na reševanju le teh - otroci iščejo dialog, konflikt, probleme in te mora učitelj, vzgojitelj nudit - če bo dal ta vse odgovore, rešitve, ne da bi samo poiskušali in grešili ne bo nič. V času googla je kopičenje podatkov neproduktivno in zato se j treba usmerit k reševanju problemov, k proizvajanju - sem bral za nek eksperiment na Danskem kjer je en razred celo leto imel zgolj naloga za naredit/uprizorit neko dramsko delo: a s tem so morali uporabiti znanje mnogih ved: postavitev odra, luči, zvok, kostumi, dialogi, prevodi, .....vsa znanja so prišla v poštev, da so izvedli ta projekt od a do ž in sem prepričan, da tega znanja ti otroci ne bodo nikoli pozabili. Dr Kosu želim, da bo svojim projektom kos še naprej! Več takih rabimo!
Dragoon
# 03.06.2017 ob 11:48
@slaba_karma

Lahko pa iz izkušenj v OŠ, gimnaziji in faksu povem, da je to, ali je razred zainteresiran za delo, popolnoma odvisno od učitelja. Tisti pravi znajo narediti uro zanimivo večini razreda tudi samo s kredo, nekaterim pa ne bi pomagalo niti, če bi za njihova predavanja sprogramirali interaktivni app za telefone. Teh zadnjih je bilo v teh letih kar nekaj, največ je bilo tistih nekje vmes, učiteljev, ki so znali animirati in zainteresirati cel razred, pa je bilo točno 7 in jih lahko še vedno poimensko naštejem.

Jasno je, da si demostracijo z eksperimentom zapomnimo bolj kot pisanje s kredo in da šole z več denarja učencem lahko nudijo več, kar jim pri nadaljnjem šolanju zelo pomaga, je pa dejstvo, da je bil pri nas problem, da učitelji niso znali niti sprožiti zanimanja za predmet, niti umiriti tistih, ki se jim ni dalo poslušati, precej večji od tega, ali je imel razred interaktivno tablo in demonstratorja ali ne.
tuintam
# 03.06.2017 ob 15:21
uckyss
Prosim, da se klasične ovce vzdržijo komentarjev..no, v bistvu je to po definiciji pametovanja nemogoče ;))

Ali z drugimi besedami: kdor pametuje in piše, ni ovca ... ? :)
luckyss
# 03.06.2017 ob 12:30
Kar se "zemeljske fizike" tiče naj se je otroci kar učijo..kvantno bodo nekateri spoznali na višjih stopnjah študija..
Bi pa bilo dobro za "znanstveno higieno", da nam "navadnim smrtnikom" tudi poljudno razložijo nekatere artefakte, ki se nekako ne "vklapljajo" v uradno znanost...Tu seveda mislim na arheologe in drugo ustrezno stroko..
Potem nam morda ne bo več treba razpredati o ravni Zemlji in o tem, da sploh nismo bili na Luni..;)
Prosim, da se klasične ovce vzdržijo komentarjev..no, v bistvu je to po definiciji pametovanja nemogoče ;))
artoum
# 03.06.2017 ob 11:19
:) se spomnim osnovne šole. sedmi razred. tretja ura pri fiziki . kao naključno spraševanje ( to mi je namerno naredil), bt ena. redno spraševanje, bt dve. domača naloga ? nimam je , bt tri.
v petih minutah mi je v redovalnico zalimal tri cveke :)
marialorca
# 03.06.2017 ob 10:46
"potrebujemo navduševalce"

RIC? Ric je tako navdušen nad NPZ, da vanj vlaga milijone in širi njigovo ponudbo..... Končni učinek ... vsi navdušeni .... :D :D :D
rokecr
# 03.06.2017 ob 10:25
hotel je po domače reči: KOLIKO SI PRI STVARI! in ne da oddelaš in greš.
ginza
# 07.06.2017 ob 09:09
Meni so bili v šoli najbolj dolgočasni literatura, zgodovina in matematika. Pa ne zato, ker bi ta področja na splošno bila dolgočasna, ampak zato, ker je bil način učenja robotski. Pri literaturi smo se morali le piflati interpretacije literarnih del, ki so bila za nas prezahtevna, pri zgodovni smo se piflali datume in letnice in dolgočasne politične dogodke a la kdaj je katera vojska napadla katero vojska s katere strani hriba, matematika pa je bila preveč abstraktna, odvodi, integrali, logaritmi in vektorji brez praktične aplikacije, da bi videli, čemu vsemu to sploh služi.

Čeprav pa si moramo priznati, da vse znanje, tudi tisto dogočano ali na videz nekoristno, prej ali slej prav pride. Znanje se akumulira in inteligenca posameznika se nato pokaže v tem, koliko je sposoben te navidezno razpršene in naključne kose informacij med seboj povezati in ustvariti večjo in večdimenzionalno sliko sveta in s tem tudi razumevanje le-tega. Po drugi strani pa si lahko še tako naravno inteligenten, če informacij nimaš, tudi nimaš kaj med seboj povezovati.
slaba_karma
# 06.06.2017 ob 05:39
@endrug

sami v šoli brez opreme ali sami na lastne stroške doma ?

Če je za šole predrago, kjer gre oprema na več generacij, misliš da bo za družinski proračun to mala malica ?

ni tu govora o eksperimentih s šibicami ali plastenkami...koliko misliš, da stane npr. van de graffov generator, optična klop, teleskop ali nek komplet za elektrotehniko, z malonapetosnim virom ? če si ti lahko to privoščiš, super, večina pač ne.
Eska
# 05.06.2017 ob 09:11
Ti meni vabilo jaz tebi in potem sledi reklamno sporočilo. Koliko vabil za udeležbo na posameznem festivalu je razposlanih?
endrug
# 04.06.2017 ob 16:11
@slaba_karma, in če bi učitelj navdušil učene, da bi sami naredili ekperiment.
tuintam
# 03.06.2017 ob 10:15
PS
Hočem reči, da večinoma za uresničitev potrebujemo veča sadev in sinergije, plačli bi oa navadno le eno. V bistvu nepravično razporejamo denar. Mogoče je tto želel povedatin avtor. Ni pa nujno, da bi ga on razporedil bolkj pravično. Vedno je treba razmišljati. Kako to doseči, je še največji problem. Mi bi vse avtomatizirali z zakoni ipd.
tuintam
# 03.06.2017 ob 10:09
Štenge ja. Niso vse že vnaprej znane štenge. Mi je rekel enkrat nek ključavničar, da naj načrt za štenge ločeno naročim, da on tega pa že ne bo delal, češ da za načrt potrebuje tri dni, pa jih ne bo, za štenge pa ena sam dan. Obenem ko računal bi pa samo štenge. Delal bi jih pa po načrtu, da ne bi naredil napake ...
tuintam
# 03.06.2017 ob 10:05
Učitelj je učitelj, demonstrator pa demonstrator. Za demonstriranje ali simuliranje ali modeliranje moraš seveda imeti pa denar. Smisel je pa v implementaciji ... Potem pa odvisno, za kaj denar sploh boš imel. Lahko ga tudi pokuriš v demonstracijah. Seveda da implementacija brez projekta ali modela dostikrat spet ni smotrna. Postane tvegana ... Ipd.
Barbikat
# 03.06.2017 ob 10:48
Znani v Evropi?? 72% vseh Evropejcev ni nikoli niti slisalo za slovenijo (kaj sele za njih) ! Vir: eurostat 2016.
slaba_karma
# 03.06.2017 ob 09:53
Seveda, ker narisan in opisan eksperiment je enakovreden izvedenemu, upam, da delata na ministrstvu za šolstvo, ker to bi veliko stvari pojasnilo. Učenci so enako navdušeni, če jim narišem shemo vezja kot če sestavijo vezje sami in vidijo da luč zasveti, če jim narišem dve krogli in puščico jim je enako, kot če sami vrtijo influenčni stroj, če dam kakšno kemikalijo na ogenj in vidijo različne barve plamena je to seveda isto, kot če bi imel barvne krede itd... o predmetih v katerih je govora v članku, tabla in kreda z novo generacijo otrok nista več dovolj.
tuintam
# 04.06.2017 ob 10:38
"Potrebujemo navduševalce, ne učiteljev"

Na žalost je tole lahko tudi skoraj da isto, kot če bi dejali, potrebujemo same bogate, take, ki si vse lastijo, ki kaj imajo... otroci nas ne zanimajo, goli, bosi in nebogljeni. Besede, ko drugega niti ni. Na žalost. Biti ali imeti? Če hočeš biti demonstrator, pokazati kaj je kaj npr., če hočeš biti kapitalist, moraš po tej logiki priti na svet že bogat in močan ter v tem smislu svoboden (ne res svoboden). Ali pa imeti vsaj šanso dobiti npr. kredite (kar pa brez tega, da ćlovek kaj ima, tudi niti ne gre). Skratka, ne vem ... če ni tole spet nek 'davaj meni, ne njemu'.
slaba_karma
# 03.06.2017 ob 08:26
večina učiteljev ima po šolah še vedno tablo in kredo. Če bi bile šole dovolj opremljene, to sploh ne bi bil problem.

Glede izobraževanj učiteljev/izobraževalcev pa vsi, ki so že na kakšnem bili, vedo, da večje bedarije in zgube denarja in časa od tega ni, korist pa ima samo "predavatelj", da si dobi one svoje točke...
Kazalo