1. Branson poletel v raketoplanu VSS Unity

Richard Branson v plovilu VSS Unity. Foto: Virgin Galactic
Richard Branson v plovilu VSS Unity. Foto: Virgin Galactic
Vabilo bralcem

Smo kakšno pomembno novico izpustili? Vabljeni, da jo omenite in po želji tudi opišete v komentarjih pod člankom. Najboljše opise lahko izpostavimo v članku samem. Odprti smo tudi za kakršne koli pripombe na aljosa.masten@rtvslo.si.

Ameriško podjetje Virgin Galactic je po 16 burnih letih doseglo cilj: prevoz potnikov. Njihov raketoplan VSS Unity je namreč opravil svoj prvi parabolični polet s polno zasedenostjo kabine. V njej je bil tudi ustanovitelj Richard Branson. Polet je minil brez napak, Branson pa je zmagoslavno razglasil novo dobo raziskovanja vesolja, kjer bo slednje dostopno širšim množicam ljudi.

Polet se je začel z letališča Spaceport America v zvezni državi New Mexico. Dvotrupno letalo VMS Eve se je dvignilo do približno 15 kilometrov in nato odvrglo raketoplan. VSS Unity je za dobro minuto prižgal raketni motor, ki ga ženeta trdo gorivo in tekoči kisik, ter švignil kvišku. Dosegel je višino 86,01 kilometra, so sporočili iz podjetja. Posadka je občutila nekaj minut breztežnosti. Branson in ostali so lebdeli v kabini, se razgledovali skozi okna in se očitno zelo zabavali, medtem ko je Branson podal svoj značilni "navdihujoč" govor, v katerem je pozval mlade, naj sanjajo o svojih astronavtskih dogodivščinah. Letalo je nato padlo navzdol v vse gostejše ozračje in naposled prijadralo do pristajalne steze.

V vesolju ali ne? Foto: Virgin Galactic
V vesolju ali ne? Foto: Virgin Galactic

Branson je z udeležbo želel javnosti pokazati, da je tehnologija varna, in na to stavil tudi lastno življenje (pa tudi nekaj zaposlenih, ki so ga spremljali). Zgolj s tem seveda visoke stopnje zanesljivosti ni dokazal. Odgovor bo dal čas in dodatni poleti, še posebej zato, ker gre za večkrat uporabna vesoljska plovila.

Kapsula sistema New Shepard, ki ga ponuja Blue Origin. V njej bo Bezos poletel predvidoma 20. julija.  Foto: Blue Origin
Kapsula sistema New Shepard, ki ga ponuja Blue Origin. V njej bo Bezos poletel predvidoma 20. julija. Foto: Blue Origin

Dogodek je spremljala javna razprava o "potratnih" milijarderjih, ki da zapravljajo ogromne količine denarja za projekte, ki ne služijo ničemur drugemu kot nečimrnosti in užitkom bogatašev, medtem ko imamo na celo plejado nujnosti, ki potrebujejo denar kot Sahara vodo, denimo podnebne spremembe ali lakoto. Podporniki pristopa so odgovarjali, da takšni projekti dejansko nižajo ceno dostopa do vesolja, kar je nujna stopnica za širitev človeštva v vesolje in vzpostavljanje vesoljskega gospodarstva, sploh zunaj okrilja držav; pa tudi zagotavljajo visoko plačana delovna mesta, in ne nazadnje, če tega ne bo počel zahod, bo pa Kitajska.

V tem duhu je dogodek komentiral Dimitrij Rogozin, prvi mož ruske vesoljske agencije Roskozmos. "Upam, da bodo naši oligarhi milijarderji nekega dne začeli svoj denar porabljati ne za jahte, za semenj ničevosti, temveč za razvoj vesoljskih tehnologij in širjenje našega poznavanja vesolja." Zapisal je tudi: "Lahko se strinjamo z oceno strokovnjakov, da podorbitalni poleti nimajo nič skupnega s profesionalnim vesoljeplovstvom. Je pa dogodek pomemben tako z vidika razvoja tehnologije in krepitve zmožnosti človeštva, da se na svoj planet ozira tudi iz vesolja." A ruska država je skoraj istočasno dala povsem nasprotno sporočilo. Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je po poročanju TASS-a dejal, da je raziskovanje vesolja brez vodilne vloge držav nemogoče.

Milijarderji letijo v vesolje - Branson namerava prehiteti Bezosa, ki mu je speljal 82-letnico

Takšno razpravo je še podžgala očitna tekma med milijarderjema. Namreč, Branson je "po desni" prehitel svojega očitnega tekmeca in enega najbogatejših ljudi sveta, Jeffa Bezosa, znanega po Amazonu, manj pa po podjetju Blue Origin, kjer že dve desetletji snuje svojo pot v nebo. Bezos je nedavno napovedal, da bo po dveh desetletjih in milijardah dolarjev vlaganj naposled začel v nebo pošiljati turiste, in prav tako sebe umestil v prvo posadko New Sheparda. To pa je Bransona očitno dovolj zmotilo, da je prestavil svoj prvi polet pred Bezosovega in ga za dober teden dni prehitel.

Branson je tako "zmagal", a tekma med milijarderjema je obenem dobra reklama za oba. Prodajala bosta namreč vozovnice za svoje razgledne avanture, ki ne bodo poceni. Še posebej težko bo Bransonu, ki naj bi računal po 250.000 evrov na potnika, po strokovnih medijih pa prevladujejo ocene, da bo za dobičkonosnost potreboval pogoste polete, po nekaj sto na leto, za kar bo moralo njegovo podjetje zgraditi obsežno floto, hipotetični dobiček pa je potisnjen daleč v prihodnost. Ob visoki kadenci poletov statistika kaže na nesrečo prej ali slej, kar je za dejavnost lahko usodno.

Virgin Galactic počne nekaj podobnega kot Nasa v 60. letih prejšnjega stoletja z letalom X-15. Nekateri piloti slednjega so tudi dobili astronavtski naziv. Foto: Nasa
Virgin Galactic počne nekaj podobnega kot Nasa v 60. letih prejšnjega stoletja z letalom X-15. Nekateri piloti slednjega so tudi dobili astronavtski naziv. Foto: Nasa

A ne glede na vse to se zdaj resnično odpira doba vesoljskega turizma. Širšim množicam ljudi sicer ne bo dostopen, ne glede na Bransonove besede, po njem bodo lahko posegali premožni; pa morebiti kakšni srečneži na žrebih in uspešneži na Kickstarterju ‒ tovrstne kampanje se že pojavljajo. Se bo pa cena osebnega dostopa do vesolja vseeno precej znižala, s čimer se simbolično končuje monopol držav pri dostopu do velike črnine. Virgin Galactic in Blue Origin tudi nista edina ponudnika. Potovanja na Mednarodno vesoljsko postajo so spet začeli aktivno tržiti Rusi, podobno počne SpaceX, ki nudi tudi nekaj dni v orbiti z Dragoni. Če se bodo obstoječi načrti uresničili, bo to in prihodnje leto v vesolje poletelo več vesoljskih turistov kot v zadnjih 20 letih skupaj (11 proti 9).

Ostaja še zadnje vprašanje: je bil Branson z druščino res v vesolju? Po standardih ameriške vojske in Nase, ki mejo postavljata pri 80 kilometrih, da. Večina preostalega sveta pa smatra za mejo vesolja 100 kilometrov nadmorske višine, torej Karmanovo črto (pojasnilo organizacije FAI tukaj). Seveda so v Blue Originu opozorili, da njihove kapsule preletijo 100 kilometrov višine, da ni nobenega dvoma. A meja vesolja je zamišljena, arbitrarno določena, uradnega mednarodnega standarda sploh ni. Ne nazadnje, vesolje je tukaj, vesolje smo tudi mi. In kot bi rekli nekateri filozofi: mi smo vesolje, ki doživlja samo sebe.

Video 1: Posnetek dogodka

Video 2: Posnetek iz kabine


2. Prvi Super Heavy v pripravah na prižig motorjev

SpaceX-ova megaraketa Super Heavy postaja resničnost. Podjetje je na svoji lokaciji (Boca Chica, Teksas, ZDA) izgotovilo prototip z nazivom Booster 3. 70-metrsko napravo iz nerjavečega jekla so ta teden premaknili na stojalo za podorbitalne polete. Predvidoma v ponedeljek bodo na kratko pognali njene tri motorje raptor. S tem bodo preverili delovanje sistemov, naučeno pa bodo prenesli v naslednjo iteracijo, Booster 4. S štirico pa nameravajo opraviti prvi orbitalni polet. Predvidoma avgusta naj bi Booster 4 v nebo ponesel tako sebe kot naslednji prototip vesoljske ladje Starship. Imel bo pristajalne noge, tako kot Falconi 9.

Že pred časom so v dokumentih, poslanih ameriškemu regulatorju poletov (FAA), razkrili načrt poleta. Super Heavy bo poletel z Boca Chice, po 169 sekundah ugasnil motorje in oddal vesoljsko ladjo, nato pa pristal 32 kilometrov od obale v Mehiškem zalivu, je poročal SpaceNews. Ali bo pristal na robotski ladji ali kakšni drugi platformi ali pa celo padel v morje, ni navedeno.

Starship bo pet sekund po ločitvi prižgal svoje motorje za 521 sekund. Opravil bo eno orbito okoli Zemlje in pristal v bližini Havajev. Polet naj bi trajal 90 minut. Starship bo izvedel običajen pristajalni postopek ‒ a na vodni gladini. Za morje so se odločili, ker bi Starship med vrnitvijo v ozračje lahko tudi razpadel.

Musk je nadalje sporočil, da bodo Super Heavyji imeli 33 raptorjev (razmišljali so o razponu med 27 in 33). Dvajseterica na zunanjem robu bo nepremična, torej brez mehanskih usmerjevalnikov, sredinski preostanek jih bo imel.

Starship SN15 je dobrima dvema mesecema uspešno pristal, zdaj podjetje cilja na orbitalne polete celotnega izstrelitvenega sistema Starship. Foto: Reuters/Gene Blevins
Starship SN15 je dobrima dvema mesecema uspešno pristal, zdaj podjetje cilja na orbitalne polete celotnega izstrelitvenega sistema Starship. Foto: Reuters/Gene Blevins

SpaceX nadaljuje gradnjo orbitalnega izstrelitvenega stolpa. Doslej so postavili sedem elementov, načrtujejo še enega. Medtem je regulator (FAA) opozoril, da za izstrelitveni stolp še nima okoljskega dovoljenja in ga gradi na lastno odgovornost. Če zadeva ne bo prestala preverbe, ga bo primoran porušiti. Musk razvoj pelje izjemno hitro in pri tem občasno prestopi regulatorne meje. Dodati je treba, da tudi dovoljenja za orbitalne polete Super Heavyja še nima in bi tudi to lahko ... padlo v vodo.

Vesoljska revolucija pred našimi očmi?

Sistem Starship (sestavljen iz prve stopnje Super Heavy in druge stopnje, vesoljske ladje Starship) utegne obrniti izstrelitveno industrijo na glavo in napraviti revolucijo na področju poletov v vesolje. Obe stopnji bosta po navedbah SpaceX-a večkrat uporabni, en sam polet pa naj bi stal manj kot 10 milijonov dolarjev, kar meji na znanstveno fantastiko. Skupaj z uvedbo dotakanja goriva v orbiti pa naj bi globoko v vesolje pošiljal 100 ton tovora in več za smešno nizko ceno, kar je spet ‒ glede na obstoječe tehnologije ‒ neverjetno.

Nasa je prav Starship izbrala za svoj uradni lunarni pristajalnik programa Artemis (poglavje 1).


3. SLS dobil drugo stopnjo

 Foto: NASA/Kim Shiflett
Foto: NASA/Kim Shiflett
Srednji del SLS-a. Foto: Nasa/Cory Huston
Srednji del SLS-a. Foto: Nasa/Cory Huston
Predviden končni izgled SLS-a. Foto: NASA
Predviden končni izgled SLS-a. Foto: NASA

Nasina raketa SLS za misijo Artemis I je dobila drugo stopnjo. V Kennedyjevem vesoljskem središču na Floridi so nanjo namestili Interim Cryogenic Propulsion Stage (ICPS), napravo, ki se bo prižgala v orbiti okoli Zemlje in proti Luni poslala vesoljsko ladjo Orion. Sledijo testi integracije in šele zatem nameščanje same vesoljske ladje.

ICPS je začasna rešitev, ker Nasa oziroma podizvajalci še niso razvili močnejše druge stopnje. Za to bo potrebnih še nekaj let in milijard dolarjev.

Misija Artemis I bo po uradnih napovedih izstreljena letos, po ocenah strokovnjakov pa verjetneje prihodnje leto. Orion bo brez posadke šel okoli Lune in nazaj.

ICPS. Foto: NASA/Kim Shiflett
ICPS. Foto: NASA/Kim Shiflett


4. Kitajski rover obiskal svoje padalo

Oprema, ki je roverja skupaj s pristajalno platformo pripeljala do tal. Foto: CNSA
Oprema, ki je roverja skupaj s pristajalno platformo pripeljala do tal. Foto: CNSA

Kitajski marsovski rover Žurong je v ponedeljek prispel do mesta, kamor sta padla njegova kapsula in padalo. To je 350 metrov stran od njegove lokacije pristanka, sporoča Kitajska nacionalna vesoljska administracija (CNSA).

Rover je na Marsu od 15. maja, doslej je skupno prepotoval 450 metrov. Na nebu kroži kitajski orbiter Tianven-1, kjer deluje 357 dni, in skrbi za komunikacije.

Kitajska za konec desetletja načrtuje robotsko odpravo, ki bo na Zemljo prinesla vzorec Marsa, pripravlja pa tudi načrte za gradnjo človeške postojanke na sosednjem planetu (poglavje 1).

S kamero za vožnjo. Foto: CNSA
S kamero za vožnjo. Foto: CNSA
Padalo v akciji. Foto: CNSA
Padalo v akciji. Foto: CNSA
200 metrov široki posnetek iz orbite. Foto: CNSA
200 metrov široki posnetek iz orbite. Foto: CNSA


5. VIDEO: Polet mimo največje lune Osončja

Ganimed, kot naj bi ga videlo človeško oko. Foto: NASA / JPL-Caltech / SwRI / MSSS / Björn Jónsson
Ganimed, kot naj bi ga videlo človeško oko. Foto: NASA / JPL-Caltech / SwRI / MSSS / Björn Jónsson

Nasina sonda Juno je na začetku meseca posnela nove bližnje fotografije Jupitrove lune Ganimed po več kot 20 letih. Luno je obletela na razdalji zgolj tisoč kilometrov. Nasa je zdaj izdala vizualizacijo preleta, sestavljeno iz fotografij. Posnetek zajema skoraj 15 ur in prepotovanih 1,2 milijona kilometrov. Sonda je tedaj glede na Jupiter potovala s hitrostjo 210.000 kilometrov na uro.

Ganimed je najmasivnejša, pa tudi največja luna Osončja s premerom 5268 kilometrov. Vsebovala naj bi podpovršni ocean tekoče vode.

Sonda Juno je doslej opravila 34 obletov Jupitra. Pri Jupitru (pro lovem) je od leta 2016, delovala bo predvidoma do leta 2025.

Surove fotografije sonde Juno so na voljo tukaj.

Video: Navidezni prelet


6. Hubble se vrača

Vesoljski teleskop Hubble ima na grbi že tri desetletja. Foto: Nasa
Vesoljski teleskop Hubble ima na grbi že tri desetletja. Foto: Nasa

Med ponedeljkom 2. in nedeljo 8. avgusta 2021 bo na CŠOD Medved, Medvedje Brdo, potekal mladinski astronomski raziskovalni tabor.

Nasa je našla napako, ki je pestila vesoljski teleskop Hubble, piše v sporočilu za javnost agencije.

Hubble je mesec dni nazaj, 16. junija, preklopil v t. i. varni način delovanja. Računalnik, ki nadzoruje opazovalne instrumente, namreč ni mogel več zapisovati podatkov v spomin. Preklop na rezervni spomin ni pomagal, zato je bil vzrok nekje drugje. Po dolgotrajni analizi so ugotovili, da je kriv napajalnik. Ta skrbi za nenehen dotok električne energije pri petih voltih, pri čemer napetost stalno preverja dodatno vezje. Lahko da je napetost upadla, lahko pa je tudi vezje samo degradiralo, ugotavlja Nasa.

V Centru Noordung v Vitanju bo to poletje cela plejada dogodkov, povezana z astronomijo.

Zdaj so preklopili na rezervno opremo, vključno z rezervnim računalnikom za nadzor instrumentov, ki je bil vgrajen leta 2009, in polagoma vključujejo znanstvene instrumente ter jih kalibrirajo. Stari Hubble bi se lahko že ta teden vrnil in zagotavljal takšne posnetke, kot je spodaj.


7. FOTO: Eden največjih

Foto: ESA/Hubble & NASA, W. Harris, L. Shatz
Foto: ESA/Hubble & NASA, W. Harris, L. Shatz
Poslednja fotografija pogubljenega Hitomija

Hubblova ekipa je izpostavila fotografijo dveh osvetij (galaksij). Na levi je lečasta galaksija 2MASX J03193743+4137580, na desni pa spiralna galaksija UGC 2665. Obe sta 350 milijonov svetlobnih let stran in sta del jate galaksij v Perzeju. Ta spada med največje znane strukture v vesolju, saj vsebuje tisoče galaksij.

Zanimivost: prav to jato je pred leti posnel nesrečni japonski vesoljski teleskop Hitomi. To je bila njegova edina fotografija.

Drugi slovenski viri za vesolje

8. SKOK V ZGODOVINO: Prvič smo videli Pluton od blizu

Pluton od bliz. Foto: NASA/JHUAPL/SwRI
Pluton od bliz. Foto: NASA/JHUAPL/SwRI
"Končano prvo obdobje razgledovanja po Osončju"

Pred šestimi leti, 14. julija 2015, je sonda New Horizons obletela Pluton in poslala prve od blizu nastale fotografije tega pritlikavega planeta. Poprej smo ga poznali le kot malo, oranžno pikico na Hubblovih posnetkih. Nasa je ob tej priložnosti izdala nove vizualizacije zgodovinskega dogodka (video spodaj).

Sonda je kasneje obletela še manjši objekt Kuiperjevega pasu, Arrokoth. Zdaj je od Sonca oddaljena 50-krat bolj, kot je od Sonca oddaljena Zemlja, in drvi navzven. Njegova ekipa tudi s pomočjo Hubbla išče naslednje potencialne tarče, saj mu je ostalo še nekaj goriva za preusmerjanje. Če pa tarč ne bodo našli, bo NH doživel podobno usodo kot stara Voyagerja.

Kako so ZDA z Apollom 11 dobile vesoljsko tekmo z Rusijo

To še ni vse. Pred 52 leti, 16. julija 1969, je bila z raketo Saturn V proti Luni izstreljena odprava Apollo 11. Nekaj dni pozneje, 20. julija, je pristajalni modul Eagle pristal, Neil Armstrong in Buzz Aldrin sta kot prva človeka zakorakala po Mesecu, medtem ko ju je Michael Collins čakal v orbiti.

Collins je sicer umrl (poglavje 9) maja letos, Aldrin pa je še živ in nestrpno čaka, da morda še ugleda vrnitev človeka na Luno s programom Artemis. Spremljate ga lahko na Twitterju.

Nasa je pripravila lično aplikacijo, s katero lahko "v živo" spremljate dogajanje pred 52 leti. Dostopna je tukaj.

In to še ni vse. Okroglih 100 let nazaj, 18. julija 1921, je bil rojen John Glenn, prvi Američan v vesolju. Več o njem tukaj.


NA VIDIKU:

Ponedeljek, 19. julij ‒ Super Heavy ‒ kratek prižig motorjev

Torek, 20. julij ‒ New Shepard ‒ prvi polet s posadko

Sreda, 21. julij ‒ Proton M ‒ Nauka