V 25 evropskih državah po navedbah otrok v povprečju polovica staršev spremlja njihovo uporabo spleta. V Sloveniji pa je takih staršev po navedbah otrok 27 odstotkov, manj jih je le v Litvi. Anketirani slovenski starši so odgovorili, da jih otrokove dejavnosti spremlja 42 odstotkov, v povprečju pa so starši odgovorili, da jih to počne 64 odstotkov.

V Sloveniji otroci zelo izpostavljeni vsebinam, povezanim s spolnostjo
Četrtina anketiranih slovenskih otrok je v zadnjem letu na spletu videla podobe, povezane s spolnostjo; 35 odstotkov pa jih je take vsebine videlo na spletu ali drugod. Povprečje v 25 državah je precej nižje: 14 oziroma 23 odstotkov.

Najbolj so vsebinam, povezanim s spolnostjo, na spletu izpostavljeni otroci v severnoevropskih državah, na primer na Norveškem, Danskem in Švedskem, ter v vzhodno- in srednjeevropskih državah, na primer na Češkem, v Litvi, Estoniji in Sloveniji.

20 odstotkov slovenskih otrok laže o svoji starosti
Poleg tega dobra petina anketiranih slovenskih otrok v socialnih omrežjih na spletu laže o svoji starosti; v povprečju v 25 državah to počne 16 odstotkov anketiranih otrok. 16 odstotkov slovenskih in 14 odstotkov evropskih otrok je na spletu objavilo svoj naslov ali telefonsko številko.

Sicer pa kar 73 odstotkov anketiranih slovenskih otrok uporablja splet vsak dan ali skoraj vsak dan. Najmanj ga uporabljajo otroci v Turčiji, največ pa na Švedskem. V povprečju ga v 25 evropskih državah vsak dan ali skoraj vsak dan uporablja 60 odstotkov otrok.

V Sloveniji otroci na splet prvič pri osmih letih
Raziskava je pokazala, da je v 25 evropskih državah povprečna starost otroka, ko prvič uporabi splet, devet let; v Sloveniji osem let. Najmlajši uporabniki spleta so na Danskem in Švedskem.

Slovenski otroci naj bi imeli poleg finskih, nizozemskih in estonskih najboljše spletne veščine, najslabše pa otroci v Turčiji, Italiji, Romuniji in na Madžarskem. V povprečju sicer tretjina otrok, starih od devet do 16 let, trdi, da o spletu vedo več kot njihovi starši.

Kako nevaren je splet?
Otroci sami sicer precej različno zaznavajo nevarnosti spleta. Na Danskem in v Španiji skoraj vsi menijo, da so na spletu stvari, ki so za njihove vrstnike moteče. V Sloveniji tako meni le 40 odstotkov otrok, v povprečju pa 55 odstotkov otrok.

Delež staršev, ki z razpoložljivimi orodji svojim otrokom omejujejo ali preprečujejo dostop do določenih vsebin na spletu, je v Sloveniji po navedbah otrok le 11 odstotkov, v evropskem povprečju pa 28 odstotkov. Po navedbah slovenskih staršev jih to počne 17 odstotkov, povprečje v obravnavanih evropskih državah pa je 33 odstotkov.

84 odstotkov staršev lahko blokira dostop
Raziskava pa kaže tudi, da 84 odstotkov staršev lahko z večino preizkušene programske opreme blokira dostop do določenih spletnih strani, manj pa so uspešni pri filtriranju vsebin t. i. spleta 2.0, torej vsebin na straneh za družabno mreženje, forume in spletne dnevnike.

Poleg tega je na trgu samo nekaj proizvodov, ki filtrirajo spletno vsebino, do katere se dostopa s prenosnimi telefoni ali igralnimi konzolami. V raziskavi je bilo analiziranih 26 orodij za starševski nadzor osebnih računalnikov, tri za nadzor igralnih konzol in dve za nadzor prenosnih telefonov.

Raziskava EU Kids Online je potekala od aprila do avgusta lani. V njej so sodelovali otroci, stari od devet do 16 let, iz 25 evropskih držav. V Sloveniji je bilo opravljenih 1.000 pogovorov. V Sloveniji je 154.063 otrok, starih od devet do 16 let. 95 odstotkov jih uporablja splet.