Zvezda velikanka, ki še ni čisto
Zvezda velikanka, ki še ni čisto "rojena", je vidna kot bela packa v spodnjem delu modrega plinastega mehurčka. Foto: ESA
Herschel
ESA je teleskop Herschel "na hrbtu" rakete Ariana v vesolje poslala lani 14. maja. Teleskop je od Zemlje oddaljen več kot milijon kilometrov in ima zato nemoten pogled globoko v vesolje. Foto: EPA

Gre za zvezdo velikanko z maso, nekajkrat večjo od našega Sonca, posnetki pa kažejo, kako kako zvezda raste v hladnem okolju, v katerem se rojevajo zvezde.

Posnetek bo pomagal razumeti način nastajanja zvezd velikank. Porajajoča se zvezda je na posnetku vidna kot bela packa na spodnjem robu oblaka, "novorojenka" pa naj bi štela šele "nekaj deset tisoč" let, zato njeno jedro še ni "oživelo". Ugotovitve znanstvenikov sicer kažejo, da je njena masa osem- do desetkrat večja od mase našega Sonca, obkroža pa jo vsaj še 200-krat toliko "zvezdnega" materiala.

Največja med največjimi zvezdami?
Če bo omenjeni material še naprej "padal" na zvezdo, obstaja velika verjetnost, da bo ta postala ena največjih zvezd velikank Rimske ceste, zaradi velikosti pa utegne imeti velik vpliv na okolico.

"Masivne zvezde nadzorujejo dinamiko galaksije in njeno evolucijo," je pojasnila znanstvenica Annie Zavagno, iz marsejskega laboratorija za astrofiziko. Te zvezde namreč ustvarjajo težke elemente, kot so železo in drugi elementi in ker se njihovo življenje izteče z ekplozijo supernove, v galaksijo "injicirajo" veliko energije.

Neznana skrivnostna mati
Nova zvezda svoj obstoj dolguje drugi zvezdi, ki je s svojo radiacijo ustvarila mehurček in s tem "odrinila" plasti plina in prahu, kar je omogočilo zgostitev materiala na drugem mestu in s tem rojstvo nove zvezde.

Znanstveniki še ne znajo natančno pojasniti obstoja zvezdnih velikanov, saj bi morala energija, ki jo oddajajo, "odpihniti" plasti materialov, ki jih obdajajo in iz katerih zvezde nastajajo. Herschlov posnetek bi lahko njihov obstoj pojasnil. Astronomi sicer poznajo tudi zvezde z maso, 120-krat večjo od Sončeve.

ESA je posnetek objavila le nekaj dni pred prvim rojstnim dnevom največjega evropskega teleskopa Herschel, ki "vidi" bolje od ameriškega Hubbla, ki zazna le vidno svetlobo in svetlobo blizu infrardečega spektra, a je "slep" za detajle. Herschel deluje v območju med 55 in 672 mikroni. ESA je Herschel v vesolje poslala 14. maja na raketi Ariane. Njegov položaj (več kot milijon kilometrov od Zemlje) mu daje edinstveno možnost pogleda v globine vesolja.