Možgani. Foto: Laboratorij Ule

Na razpis ERC Advanced grant 2018 za uveljavljene raziskovalce je prispelo več kot 2.050 prijav, izmed katerih je bilo za financiranje izbranih 11 odstotkov, kar priča o pomembnem uspehu slovenskega raziskovalca, je na medijski konferenci povedal direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh.

Jernej Ule Foto: Jernej Ule

Ule bo s pomočjo sredstev ERC-ja na Kemijskem inštitutu vzpostavil novo raziskovalno skupino, v katero bo po besedah Anderluha vključenih približno od šest do osem raziskovalcev z Odseka za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo. Del projekta se bo izvajal tudi na šoli University College London (UCL).

Raziskovanje delovanja možganov
Petletni projekt z naslovom RNP Dynamics bo raziskoval, kako regulacija molekul RNA prispeva k razvoju in delovanju možganov in kako napake pri tej regulaciji vodijo v nevrodegenerativne bolezni, kot je amiotrofična lateralna skleroza (ALS), je prek videokonference povedal slovenski raziskovalec in profesor molekularne nevroznanosti na UCL-ju Ule.

Poleg tega bodo v projektu preučevali, kako napake v stikih med proteini in RNK (ribonukleinsko kislino) poškodujejo delovanje nevronov in tako sprožijo bolezen ALS. To bo osnova za razvoj novih strategij za zdravljenje bolezni z uporabo molekul RNK.

Po besedah Anderluha gre za temeljni raziskovalni projekt, v katerem ne bodo razvili zdravila za ALS, bolje pa bodo razumeli razloge, zakaj ta bolezen nastane. "Prepričan sem, da bodo rezultati projekta osnova za razvoj zdravil in strategij za zdravljenje te bolezni v prihodnje," je dejal Anderluh.

Raziskave bodo osnovane na tehnikah, ki spremljajo celotne celične mreže stikov med molekulami, kar bo proizvedlo veliko količino podatkov. Ti podatki bodo nato osnova za računalniške analize, ki bodo iskale spremembe v stikih z molekulami, ki so ključne za dinamiko molekularnih kompleksov in s tem vodijo zgodnji razvoj možganov.

Raziskovalci Kemijskega inštituta bodo v projektu sodelovali predvsem na področju strukturne biokemije oziroma strukturne kemije in s tem pripomogli k razumevanju zgradbe in interakcije molekul ter na področju računalniškega modeliranja procesov, ki potekajo v molekulah v naših telesih.

Jernej Ule do sredstev na razpisu ERC-ja
"Zavest utripa skupaj s srcem"

Še nekaj projektov na Kemijskem inštitutu
Uletov projekt je osmi ERC-projekt, ki se izvaja na raziskovalni organizaciji v Sloveniji in peti projekt v shemi za uveljavljene raziskovalce. Je drugi slovenski ERC-projekt na Kemijskem inštitutu, prvega, z naslovom MaCChines, je lani pridobil Roman Jerala.

Anderluh je na dogodku predstavil še projekta v shemi Marie Curie Skodlowska Actions –Individual Fellowships raziskovalcev iz Indije in Italije ter raziskovalno opremo, ki jo bodo v kratkem namestili v svojih laboratorijih.

Kot je povedal, letos na inštitutu načrtujejo tudi posodobitev znanstvenoraziskovalne opreme v okviru Nacionalnega centra za NMR, spektroskopijo visoke ločljivosti in nabavo novega krioelektronskega mikroskopa, ki bo edinstven v regiji. Omogočil bo raziskave zgradb bioloških makromolekul in kompleksov z atomsko ločljivostjo in s tem "znatno olajšal raziskovalne zmožnosti predvsem na področju ved o življenju", je povedal Anderluh.

V času predstavitve mikroskopa bodo na Kemijskem inštitutu pripravili simpozij, na katerem bodo gostili tudi Nobelovega nagrajenca Joachima Franka. Ta je leta 2017 skupaj z raziskovalcema Jacquesom Dubochetom in Richardom Hendersonom prejel Nobelovo nagrado za kemijo za razvoj krioelektronske mikroskopije.

Slovenska objava v Nature: kako celica režira film življenja

Kako celice v možganih uravnavajo izražanje genov
Slovenski raziskovalec Jernej Ule je diplomiral na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in nato doktoriral na Univerzi Rockefeller v New Yorku leta 2004. Leta 2006 je vzpostavil raziskovalno skupino v Angliji, najprej v Cambridgeu, zdaj pa je profesor molekularne nevroznanosti na UCL-ju v Londonu ter vodi raziskovalno skupino na inštitutu Francis Crick.

Ukvarja se z vprašanjem, kako se tvorijo stiki med proteini in molekulami RNA in kako je to pomembno pri izražanju genov. Med svojim doktoratom je razvil novo tehniko za ta namen, ki se ji reče CLIP, njegova skupina pa je nato razvila nadaljnje različice, kot sta iCLIP in hiCLIP. S temi tehnikami preučuje, kako celice v možganih uravnavajo izražanje genov.