Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo: Tea Lenarčič, biokemičarka

Ob tem poudarja, da so si profesorji na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo prizadevali predavati snov, ki je bila v koraku s časom, hkrati pa so študentom dali tudi trdne temelje klasične kemije in biokemije.

O študiju z nekdanjimi študenti

Ob letošnji 100. obletnici Univerze v Ljubljani bomo vsak ponedeljek objavili pogovor z eno oziroma enim izmed 26 nekdanjih študentk in študentov. Skozi pogovor o študijskih izkušnjah bodo študentje predstavili 23 fakultet in 3 akademije, ki so članice ljubljanske univerze. MMC RTV SLO je projekt pripravil v sodelovanju s Klubom alumnov Univerze v Ljubljani. Vabljeni k spremljanju prispevkov na www.rtvslo.si/univerza100

Tea Lenarčič je diplomirala na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in doktorirala na medicinski fakulteti. Leta 2018 je prejela štipendijo L’Oreal – Unesco za ženske v znanosti na podlagi svojega preučevanja "molekularne evolucije proteinske domene za vezavo na površino celic, s poudarkom na preučevanju proteinov NLP, ki predstavljajo veliko grožnjo za vrsto gospodarsko pomembnih rastlin". Rezultate njenih raziskav sta objavili ugledna znanstvena revija Science in PLoS Pathogens.

Trenutno je zaposlena na univerzi ETH v Zürichu, kjer opravlja podoktorski študij. Raziskuje strukturo in funkcijo ribosomov, velikih celičnih struktur, ki skrbijo za to, da celica normalno funkcionira.

Za študij na Švicarskem zveznem inštitutu za tehnologijo se je odločila zato, ker jo je še kot študentko prevzelo predavanje profesorja Nenada Bana, strukturnega biologa z ETH-ja. Na vprašanje, kam jo bo vodila pot po študiju v Zürichu, pravi, da so možnosti odprte, da pa bi rada ostala v znanosti, ki omogoča več akademske svobode kot delo v industriji.

Študij biokemije na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo jo je pritegnil, ker jo je vedno zanimala biologija, najbolj pa jo je pritegnilo delovanje celic na molekularni ravni.

Brucem, ki začenjajo študijsko pot, Tea Lenarčič svetuje, naj si postavijo visoke standarde in vzamejo vse znanje, ki jim ga ponujajo profesorji. Foto: MMC RTV SLO

Na vprašanje, ali je študij izpolnil njena pričakovanja, odgovarja: "Ko sem se vpisovala na študij, nisem imela prevelikih pričakovanj oziroma sem bila pripravljena sprejeti vse, kar mi bodo profesorji ponudili. Se pa spomnim, da sem bila v prvem letniku presenečena nad količino literature, ki jo je bilo treba preučiti za posamezen izpit. Je kar preskok iz gimnazije na fakulteto. Ampak potem ko sem se navadila učiti, mi je študij postal užitek in sem bila na koncu zelo zadovoljna s to fakulteto."

Študij ji je dal veliko znanja in strokovno širino: “Pripravili so nas, kako se samostojno lotevati kompleksnih bioloških problemov ‒ z opazovanjem, preizkušanjem in natančno analizo rezultatov. Študij nam je dal tudi veliko matematičnega in fizikalnega znanja, da ga lahko s pridom uporabljamo pri različnih biofizikalnih tehnikah; danes je, na primer, zelo popularna krioelektronska mikroskopija, ki je pravzaprav čisto fizikalna tehnika za opazovanje biološkega materiala.”

Kot poudarja, so se z laboratorijskim delom spoznali že takoj na začetku študija, saj ima večina predmetov poleg predavanj obvezne vaje. S temi laboratorijskimi osnovami so lahko brez težav delali diplomsko oziroma magistrsko delo. Glede stikov z industrijo med študijem pa pravi, da lahko študentje opravljajo prostovoljno delo v različnih raziskovalnih laboratorijih tako na fakultetah kot v industriji.

In kaj bi spremenila v študijskem programu? “Težko podam odgovor na to vprašanje, ker mi je bil študij biokemije zelo všeč. Lahko rečem, da so si profesorji prizadevali predavati snov, ki je bila v koraku s časom, hkrati pa so nam dali trdne temelje klasične kemije in biokemije. Na fakulteti pridobiš dobre osnove in široko znanje z vseh področij, če pa se hočeš specializirati, moraš to storiti v poznejših korakih.”

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Foto: MMC RTV SLO

Poleg študija se je Tea Lenarčič intenzivno ukvarjala tudi s športom, in sicer vse do konca fakultete: "Ker sem bila kategorizirana športnica, so mi profesorji in asistenti velikokrat pomagali in se mi prilagodili pri, recimo, postavljanju rokov za izpit. Igrala sem za Calcit Volleyball iz Kamnika, in sicer v Sloveniji, srednjeevropski ligi in evropskem pokalu, tako da je bilo vse zelo resno. Kot nekdanja odbojkarica sem zelo vesela, da so se naši odbojkarji na evropskem prvenstvu tako dobro odrezali. Bila sem presenečena, kako dobro so se psihološko držali vse do finala in to je res nekaj, na čemer lahko gradijo. Zlata medalja bo padla slej ali prej.”

Iskanje službe za biokemike ni težavno, tudi zato ne, ker se zaradi strokovne širine, ki jo dobijo pri študiju, lahko preusmerijo v farmacijo, biomedicino, biotehnologijo. Z biološkim znanjem, ki ga pridobijo na fakulteti in kemijsko natančnostjo, so biokemiki, kot zagotavlja, dobrodošli v vsakem laboratoriju. Večina njenih kolegov je ostala v akademskih vodah. Zaposleni so v raziskovalnih laboratorijih na fakultetah in inštitutih, recimo na Institutu Jožef Stefan, Kemijskem inštitutu in Nacionalnem inštitutu za biologijo.

Brucem, ki začenjajo študijsko pot, Tea Lenarčič svetuje, naj si postavijo visoke standarde in vzamejo vse znanje, ki jim ga ponujajo profesorji. “Naj bodo aktivni pri nalogah in diskusijah in naj poskrbijo za dobre ocene, ker so te najboljši kazalnik resnosti študenta.” Dodaja še, da so za uspešno kariero v poznejših letih potrebne tudi druge veščine, ki jih pridobiš ob študiju. Absolventom pa svetuje, da se udeležijo kongresa, ki ga vsako drugo leto organizira Slovensko biokemijsko društvo. Tam se lahko spoznajo s tematikami slovenskih laboratorijev, sproščeno spregovorijo s profesorji in navežejo nova poznanstva.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo na kratko

- Kemijski oddelek na Tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani je bil ustanovljen 15. novembra 1919/1920. Predavanja so se začela na začetku decembra.
- V letu 1961/62 je bila ustanovljena Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, katere kemijski oddelek se je delil na odsek za kemijo, kemijsko tehnologijo in farmacijo.
- Leta 1994 je bila ustanovljena Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.
- V študijskem letu 1998/1999 je bil vpeljan nov študijski program Biokemija.

Vir: FKKT