Največji plenilec poznega mezozoika se je očitno prehranjeval tudi s pripadniki svoje lastne vrste. Foto: MMC RTV SLO/J. M.
Največji plenilec poznega mezozoika se je očitno prehranjeval tudi s pripadniki svoje lastne vrste. Foto: MMC RTV SLO/J. M.

V nedavni študiji fosiliziranih kosti dinozavrov s sledmi zob sesalcev so severnoameriški raziskovalci naleteli na nenavadno odkritje. Tako kost kot zobni odtis sta bila last tiranozavra.

Raziskovalec na univerzi Yale Nick Longrich, ki je izvajal raziskavo, je naletel na zobne odtise, ki so tako veliki, da bi jih sicer lahko naredil katerikoli veliki mesojedec. Toda edini veliki mesojedec, ki je po zahodu Severne Amerike hodil pred 65 milijoni let, je bil prav tiranozaver. Šele po tem, ko je ugotovil, da so sledovi zob delo tiranozavra, je Longrich odkril, da je tudi sama kost pripadala dinozavru iste vrste.

Po tem nepričakovanem odkritju se je raziskovalec lotil podrobnejšega pregleda fosilnih ostankov tiranozavrov. V vzorcu nekaj deset kosti, ki jih hranijo v različnih muzejskih zbirkah, je našel štiri, ki so kazale znake kanibalizma. Šlo je za tri kosti stopala in eno kost roke.

Plenilci ali mrhovinarji?
Longrich je sicer presenečen nad očitno pogostostjo pojava. Do zdaj je bila samo ena vrsta mesojedih dinozavrov prepoznana za kanibalistično, in sicer majungatholus. Pričakuje pa, da se bo odkrilo, da so bili tudi drugi dinozavri mesojedi, ki so jedli pripadnike svoje vrste.

Vseeno pa na podlagi odkritij ne moremo določiti, če so se tiranozavri lotevali le že mrtvih pripadnikov svoje vrste ali pa so svoje premagane tekmece po bojih spremenili v obed. Odtis zob je po ugotovitvah sicer res poznejšega datuma kot sam čas smrti dinozavra, vendar je tudi to mogoče razložiti s teorijo, po kateri bi bili tiranozavri v plenilskem odnosu tudi do svoje vrste.

Glede na to, da gre za kosti okončin, kjer ni največ mesa, je namreč mogoče, da je "kralj dinozavrov" po tem, ko je s svojim nasprotnikom obračunal, najprej zaužil kose z več mesa in se je do rok in stopal vračal pozneje, ko drugih delov ni bilo več.

Največji mesojedec vseh časov?
Študija je bila na medmrežnem odprtem viru PLoS ONE (Public Library of Science, javna knjižnica znanosti) objavljena 15. oktobra. Longrich njen pomen pospremi s tem, da zapiše, da so bile te živali med največjimi kopenskimi mesojedci vseh časov in da ta raziskava pomaga odkrivati enega od koščkov sestavljanke, ki obdajajo uganko, kako so se prehranjevali.