Rusko industrijsko mesto Čeljabinsk, ki leži na vzhodni strani Urala, ob geografski meji med Evropo in Azijo, je zjutraj presenetil meteorit, ki je eksplodiral v zraku. Delci so povzročili veliko škode na zgradbah, poškodovanih je bilo več kot 400 ljudi. Dogodek je bil povsem nepredviden, brez kakršnih koli opozoril, zato se ob tem vedno pojavljajo vprašanja, kaj bi se zgodilo, če bi na Zemljo padla večja skala iz vesolja. Kakšna je možnost tovrstnih dogodkov in kako pogosti so, nam je razložil profesor astronomije, astrofizike in kozmologije na Fakulteti za matematiko in fiziko Tomaž Zwitter.

Težko je soditi po prvih obvestilih. Glede na sporočene okoliščine gre za padec meteorita in njegovo eksplozijo v atmosferi, ki se je zgodila na Uralu v zgodnjih jutranjih urah. Z videoposnetkov sicer še nisem uspel analizirati, iz katere smeri je priletelo to telo. Po eksploziji je nastalo veliko fragmentov, ki so deževali kot meteorski dež in nimajo nobene zveze z običajnimi roji utrinkov, ki jih vidimo vsako leto. Dogodek je bil povsem nepričakovan. Telesa pa so bila dovolj velika, na pamet lahko rečemo v velikosti kamnov, da so napravila nekaj lokalne škode. Zadeve se bodo pojasnile v prihodnjih dneh. Takšni dogodki so se že pojavljali v preteklosti in niti niso tako redki. V začetku prejšnjega stoletja je bil najbolj znan podoben dogodek v Tunguski v Sibiriji. Leta 1929 naj bi na neki svatbi v Jugoslaviji takšen delec ubil enega izmed svatov. Tokrat pa je kar nekaj ljudi poškodovanih.

Zakaj je pomembno, iz katere smeri je priletel delec? Po nekaterih namigih naj bi priletel iz vzhodne smeri.

Dogodek se je zgodil v jutranjih urah in tedaj gledate v smer, v katero se vrti Zemlja. Če bi nasproti prišel nek tak delec, bi imel zelo veliko hitrost glede na Zemljo, tudi do 72 kilometrov na sekundo. Če pa prileti od zadaj, kar se je najbrž zgodilo v tem primeru, ima potem relativno manjšo hitrost in doživi manjši šok, zato nekako preživi več delcev na poti do Zemljinega površja. Pred leti je bilo veliko govora ob stoletnici padca meteorita v Avčah pri Kanalu ob Soči. Avški meteorit je bil prav tako jutranji meteorit. Podobno je priletel iz severovzhodne smeri čez Koroško in Kropo ter pristal v Avčah. Ravno tako je preživel padec na površino. Tovrstni pojavi niso nevarni, saj je več možnosti, da vam pade strešnik na glavo. Vsako stoletje pa se zgodi kakšen dogodek, ki ima za posledico tudi žrtve.

Tokrat se je meteorit razpočil nad relativno gosto naseljenim industrijskim območjem. Če bi padel na nenaseljeno območje, najbrž ne bi temu nihče posvečal bistvene pozornosti.

Če bi padel na nenaseljeno območje kot v primeru Tunguske, bi govorili le o škodi v gozdovih. Če bi se Tunguska zgodila nekje nad Evropo, nad naseljenim območjem, bi bilo veliko škode. Vendar so to zelo redki dogodki.

Kako predvidljivi so sicer ti dogodki?

Odvisno je od tega, za kako velike dogodke gre. Najpogosteje gre za padanje prahu, ki se ga vsakodnevno nabere za več sto ton. Tu ne gre za redke dogodke, utrinkov vidimo vsak dan zelo veliko. Večinoma izgorijo, material pa vseeno tudi pride do Zemlje. Večjih delcev je bistveno manj. Kakšen kamen ali kaj podobnega pade na Zemljo vsakih nekaj dni, tako da je meteorjev in meteoritov na Zemlji zelo veliko. Padci metrskih ali desetmetrskih skal se zgodijo približno na stoletje. Kilometrski kosi, kot je bil tisti, ki je povzročil izumrtje dinozavrov, pa morda padejo na deset tisoče ali celo na milijone let. Tako imamo glede na ta dejstva enkrat na sto let nek dogodek, ki povzroči lokalno opustošenje na približno velikosti enega mesta. Večina planeta je namreč pokrita z oceani in z relativno nenaseljenimi področji, zato je pozornost, če se to zgodi nad naseljenim območjem, toliko večja.

Pri dogodku v Čeljabinsku je najbrž šlo za relativno majhen kos. Ali bi ga lahko opazili in opozorili prebivalstvo?

Kilometrskih kosov se ni treba bati, saj bi jih vnaprej opazili. Stometrske kose bi prav tako opazili, medtem ko se pri kosih velikosti deset metrov in manj, kot je bilo v tem primeru, saj je to telo razpadlo na mnogo kosov, to lahko zgodi povsem brez opozorila. Med potovanjem proti Zemlji je bilo telo tako temno, da je bilo neopaženo. Tako je neka lokalna škoda povsem mogoča, možnost večje globalne katastrofe pa bi zagotovo opazili vnaprej.

Zaradi eksplozije nad Čeljabinskom so nekateri ruski mediji namigovali, da naj bi posredovala ruska protiletalska obramba.

Vojaki se res radi repenčijo, toda v takšnih primerih so povsem brez moči, saj ni bilo nobenih opozoril na ta dogodek. Dejstvo je, da se je takšno telo s hitrostjo vsaj med 15 in 20 kilometri na sekundo zarilo v Zemljino atmosfero. Pri tem se pošastno segreje in eksplodira zaradi izjemnega termičnega šoka. To je razlog, da je telo razpadlo, saj je hitro potovalo skozi goste plasti atmosfere. Če skale preveč segrejemo, razpadejo.

Dogodek v Čeljabinsku po naključju sovpada s preletom asteroida 2012 DA14 s premerom okoli 50 metrov mimo Zemlje, ki se ji bo približal na nekaj več kot 27.000 kilometrov. Nekateri so namigovali, da bi dogodek v Čeljabinasku povzročil delec, ki se je utrgal z omenjenega asteroida.

Nobene možnosti ni, da bi se kar koli zgodilo pri preletu asteroida. Samo telo je relativno majhno in tudi če bi padlo na Zemljo, bi povzročilo zgolj lokalno opustošenje. Asteroid bo le letel mimo Zemlje in okoli pol osmih ga bo moč videti v naših krajih, vendar le z daljnogledom.

Lahko prelet povzroči kakšne motnje v prenosih prek komunikacijskih satelitov, na kar so namigovali v nekaterih medijih, oziroma ali bi lahko asteroid trčil s kakšnim satelitom, saj bo letel znotraj njihovih orbit?

50-metrska skala ne more povzročiti druge škode kot le ob trku. Vendar je, kar se umetnih satelitov tiče, ogromno prostora in skoraj ni možnosti, da bi prišlo do trka.

Ali je mogoče napovedati nov val meteoritov, podoben temu v Čeljabinsku, kot so napovedali v nekaterih ruskih medijih?

Mislim, da ni nobene indikacije, da bi se kaj takšnega zgodilo. Takšna telesa so po navadi sama, in tudi če ne bi bil osamljen, se to ne bi zgodilo nad Rusijo, saj se Zemlja vrti in bi čez nekaj ur drugo telo padlo na povsem drugem kraju. V primeru Čeljabinska gre za dogodek, ki je zanimiv in se je zaradi globalne povezanosti hitro razvedel. Če bi se to zgodilo pred 100 leti, o tem najbrž ne bi nič vedeli.