Mumijo bolnika z rakom hranijo v Narodnem arheološkem muzeju v Lizboni (na fotografiji mumija iz Teb). Foto: EPA
Mumijo bolnika z rakom hranijo v Narodnem arheološkem muzeju v Lizboni (na fotografiji mumija iz Teb). Foto: EPA

Da je moški, za katerega so ocenili, da je bil v času počasne in boleče smrti star med 51 in 60 let, bolehal in najverjetneje umrl za rakom na prostati, so znanstveniki odkrili po tem, ko so za pregled mumije iz ptolemajskega obdobja uporabili natančno radiološko preiskavo z napravo MDCT (Multi Detector Computerised Tomography), ki je v uporabi od leta 2005. Znanstveniki zato menijo, da so bile podobne "sodobne" bolezni starih ljudstev zaradi manj natančnih radioloških naprav pogosto spregledane.

Digitalni rentgen je pokazal, da je bil moški, ki je umrl pred okoli 2.250 leti (njegova identiteta ni znana, zato so ga poimenovali M1), mumificiran s prekrižanimi rokami in da je trpel zaradi osteoartritisa, ki je bil najbrž povezan s skoliozo.

Odkrili drobne, nekajmilimetrske tumorje
Podroben pregled posnetkov pa je pokazal "vzorec" okroglin višje gostote, ki so po ugotovitvah raziskovalcev tumorji, ki merijo med 0,08 in 1,5 centimetra. "Odkrite lezije na kosteh so značilne za metastaziran rak prostate," so zapisali raziskovalci, kar naj bi potrjevala tudi razširjenost in razporeditev novotvorb.

Znanstveniki so sicer upoštevali tudi druge mogoče bolezni, vendar so zaradi starosti in spola mumije ter drugih znakov prepričani, da je umrl počasne in boleče smrti zaradi raka na prostati. Rak na prostati je sicer eden najpogostejših tipov raka v sodobnem času.

Najstarejša žrtev skitski kralj
Gre za najstarejši odkriti primer raka na prostati v starem Egiptu in drugi najstarejši primer na svetu. Najstarejši je leta 2007 potrjeni primer raka na prostati, ki je v starosti med 40 in 50 let pred 2.700 leti pokopal skitskega kralja, katerega okostje so našli v stepah južne Sibirije v Rusiji.