Henry Merkam, direktor projekta Modri možgani, je prepričan, da bi, če bi mu uspelo popolnoma simulirati človeške možgane, to znanost zdravniki lahko uporabljali za zdravljenje duševnih bolezni. Pri tem je spomnil, da za poškodbami možganov trpi okoli milijarda svetovnega prebivalstva.

Evolucija še kar traja
Projekt Modri možgani so začeli izvajati leta 2005, njegov cilj pa je razvijati vedo o delovanju možganov sesalcev. Povedano bolj natančno, se Merkamova ekipa osredotoča na raziskovanje nove možganske skorje. "Gre za nove možgane," trdi Merkam. "Sesalci so jih potrebovali, da bi se lažje soočali z nalogami starševstva, socialnih interakcij. Evolucija je bila od miši do človeka tako uspešna, da se je ta organ razširil na tisoče plasti in postal skorajda zastrašujoč." Ta evolucija se po Merkamovih besedah nadaljuje z velikansko hitrostjo, nova možganska skorja pa je tista, ki določa pravila komunikacije.

Umetni možgani - "superračunalnik" z 10.000 procesorji
Zdajšnje simulacije možganov znanstvenikom že dajejo namige o tem, kako ta organ deluje. Model umetnih možganov sestavlja na tisoče nevronov, za vsakega od njih pa bi morali znanstveniki uporabiti svoj prenosni računalnik. Namesto tega raje uporabljajo napravo modri gen IBMs 10.000 procesorji. "Superračunalniku", kot ga imenujejo, lahko pokažejo, denimo, sliko rože, nato pa sledijo električni aktivnosti naprave. Ta dejansko ustvari lastno reprezentacijo fotografije. S pomočjo modela umetnih možganov pa znanstveniki že lahko vpogledajo tudi v bolezni možganov.