Raziskavo je izvedla skupina avstralskih in japonskih znanstvenikov, izsledke pa so objavili v reviji Nature Geoscience. Foto: EPA
Raziskavo je izvedla skupina avstralskih in japonskih znanstvenikov, izsledke pa so objavili v reviji Nature Geoscience. Foto: EPA

Čeprav so omenjeni tok, ki ima po ocenah volumen primerljiv z volumnom 40 Amazonk, že poznali, pa o njem do zdaj ni bilo nobenih podatkov. "Nismo vedeli, ali je pomemben del kroženja oceanski tokov ali ne, zbrani podatki pa zdaj kažejo prav na to," je dejal znanstvenik Steve Rintoul, ki je sodeloval pri proučevanju značilnosti toka.

Njegova pomembnost je v njegovi hitrosti, saj kaže, da gre za najhitrejši do zdaj odkriti globoki oceanski tok. Premika se s povprečno hitrostjo 20 centimetrov na sekundo, izračuni pa kažejo, da vsako sekundo prenese 12 milijonov kubičnih metrov zelo hladne, slane vode iz območja Antarktike.

Po besedah Steva Rintoula gre za "gosto", s kisikom bogato vodo, ki v oceanske globine potone v bližini Antarktike potuje okoli Karguelenske planote in se na površju dvigne na območju južnega Indijskega oceana.

Morski tokovi so sicer del pomebnega omrežja tokov, ki tečejo po svetovnih oceanih in pomembno vplivajo na podnebje, predvsem obalnih področij celin. Globoki tok vzdolž Karguelenske planote je del sistema morskih tokov, ki določa, koliko toplote in ogljikovega dioksida lahko ocean vpije, je prepričan Rintoul.

Skupina znanstvenikov bo tako v prihodnjih dveh letih na globini 4,5 kilometra merila hitrost, slanost in temperaturo toka, s čimer bodo pridobili natančne podatke o tem, koliko vode globoki tokovi nosijo proti severu. Za napovedovanje morebitnih klimatskih sprememb bodo namreč bistveni prav podatki, ali bo kroženje toka v dveh letih ostalo nespremenjeno ali pa bodo ugotovili, da je tudi tok podvržen spremembam.