"Kjer koli si zdaj, si, prosim, vzemi trenutek, da se udobno namestiš," svojo pripoved z lagodnim in umirjenim glasom začne aplikacija Headspace, ki uporabnika na mobilnem telefonu pričaka s preprosto ikono oranžnega kroga in ki jo je preneslo že več kot deset milijonov uporabnikov.

"Ko sediš tam, globoko dihaj – vdihni skozi nos in izdihni skozi usta. Ko vdihneš skozi nos, začuti, kako sprejemaš čist zrak in kako se tvoja pljuča ter tvoje telo razširijo. Ko izdihneš, začuti, kako nekaj puščaš za sabo," nadaljuje glas Andyja Puddicomba.

Zgodba tega budističnega meniha, ki je postal milijonar, se začne v Londonu. Ko je bil star 22 let, se mu je življenje obrnilo na glavo – stal je pred enim od lokalov, ko je pijan voznik pred njegovimi očmi do smrti povozil njegova prijatelja. Nekaj mesecev pozneje je njegova sestra umrla v kolesarski nesreči, kaj kmalu po tem dogodku pa je med operacijo umrlo tudi njegovo nekdanje dekle.

Zaradi šoka, ki ga je doživel ob teh tragedijah, je Puddicombe pustil študij in odpotoval v Himalajo, kjer se je želel kljub začetnemu neodobravanju družine izučiti za budističnega meniha. Meniškega oblačila ni odložil naslednjih deset let, ko je meditiral po 16 ur na dan.

Danes nekdanji menih, ki svoj slog ohranja z golo obrito glavo, skupaj s soustanoviteljem Richardom Piersonom vodi podjetje za meditacijo Headspace, ki ima letno več kot 100 milijonov dolarjev (okrog 81,62 milijona evrov) prihodkov in o katerem avtor knjig o meditaciji Neil Seligman pravi, da je "vodil revolucijo čuječnosti v digitalnem prostoru".

Od bosonogega asketa do spletnega velikana

V Združeno kraljestvo se je Puddicombe vrnil leta 2005, saj se je želel ukvarjati z vodenimi meditacijami, a je sprva naletel na slab odziv ljudi.

Ena njegovih tedanjih strank je bil Richard Pierson, ki je imel v tistem obdobju naporno službo v oglaševalski industriji. Podjetnika, ki je pri nekdanjem menihu našel uteho, je meditacija močno navdušila in odločil se je, da bo Puddicombu pomagal do večje prepoznavnosti.

Prvih pet let sta po Združenem kraljestvu pripravljala prireditve in vodene vadbe v živo, a uspeh sta požela šele tedaj, ko sta storitev leta 2010 prvič ponudila tudi na spletu. V zadnjih letih sta si zagotovila veliko sredstev vlagateljev, a kljub temu ohranila večinski delež v družbi.

"Genialnost Headspacea je to, da so vzeli nekaj tako težkega in raznolikega, kot je poučevanje meditacije in čuječnosti, ter to razdelili na krajše videoposnetke in glasovne posnetke," razlaga Seligman. Ob tem pa dodaja: "Tako so spremenili industrijo in prodrli na svetovni trg."

Novembra 400.000 novih uporabnikov

Po podatkih spletne strani Sensor Tower, ki spremlja različne aplikacije, je Headspace na svojo napravo samo novembra letos preneslo 400.000 ljudi, podjetje pa je zaslužilo tri milijone dolarjev (približno 2,45 milijona evrov).

Podjetje ponuja meditacije, ki so dolge od ene minute do 20 minut in so razdeljene tudi tematsko, saj se usmerjajo na primer na uravnavanje jeze, spanca ter stresa, a skrivni adut je Puddicombe, ki svoje lekcije podaja izjemno premišljeno in jih vodi s prepoznavnim slogom– izjemno nežno in umirjeno.

Pri tem uporabnika nenehno opozarja, da ni nič narobe, če mu med meditacijo kaj ne uspe, če se mu v misli vsiljujejo določene podobe ali spomini, ki jih ne more nadzorovati.

To je meditacija brez živo oranžnih kut, ezoteričnih pripomočkov in ponavljanj mantre Om, ni nobene eksotične glasbe ali fotografij cvetočih češenj ter težko dostopnih azijskih templjev, ki jih lahko vidimo na nekaterih drugih spletnih straneh.

"Z meditacijo v obliki aplikacije smo naredili pomemben korak, s katerim smo poskušali demistificirati čuječnost in iz nje na neki način odstraniti vidik ponavljanja odpevov nekje v gorah," je za Independent pojasnila Megan Jones Bell iz Headspacea in poudarila, da so se usmerili v to, da lahko z dostopno aplikacijo vsak meditira v zasebnosti svojega doma.

Veliko zanimanja, malo raziskav

Več kot 2500 let stari budistični tradiciji meditacije in čuječnosti sta postali sekularizirani spletni trend, ki je za večino uporabnikov koristen tudi po prvih ocenah raziskovalcev. Večja zbranost in osredotočenost, manj stresa ter več notranjega miru so na seznamu blagodejnih učinkov, o katerih poročajo tisti, ki na telefonu ali računalniškem namizju redno obiskujejo aplikacije z meditacijskimi vsebinami. Kot opozarjajo, jim meditacija pomeni mirno sprostitev, ki jim omogoča refleksijo. Kljub sodobnim smernicam pa se študije učinkov meditacije najpogosteje osredotočajo na klasične ure z učiteljem, ne na njihove spletne različice.

Na internetnih straneh je mogoče zaslediti tako pričevanja ljudi, ki jim je spletna meditacija pomembno izboljšala vsakdan, kot tudi tistih, ki jih ni prepričala ali pa so imeli z njo celo slabe izkušnje.

Raziskovalci opozarjajo, da uporabniki spletnega orodja pogosto ne uporabljajo na način, kot so ga predvideli njegovi ustvarjalci.

"Zenovske" aplikacije

Že hiter pregled ponudbe spletnih aplikacij na tem področju pokaže, da je izjemno bogata, storitve pa se reklamirajo z izrazi, kot so čuječnost, zen in sproščanje.

Bodisi plačljive bodisi brezplačne aplikacije imajo od nekaj tisoč do nekaj milijonov naročnikov, nekatere med njimi so namenjene otrokom že od drugega leta starosti, spet druge se osredotočajo na spanje, sproščanje ali vizualizacije pozitivnih podob pri odraslih. Poleg tega spletne platforme ponujajo še druge vsebine, od pripovedi za lahko noč do pomirjujočih zvokov narave ter izobraževalnih vsebin o fenomenu meditiranja.

Pri tem je še morje posnetkov na spletni strani Youtube in podobnih platformah, ki skušajo gledalca pomiriti ter ga spomniti, naj živi v tem trenutku in na spletni platformi pozabi na stres, ki ga povzroča sodobna tehnologija. Pretekli mesec je priljubljena aplikacija za meditiranje Calm po podatkih spletne strani Sensor Tower pridobila milijon novih naročnikov, aplikacija Let's meditate, ki poleg meditacije obljublja tudi sproščanje in boljše spanje, pa 30.000. Cene aplikacij so različne, na mesec lahko zanje uporabniki plačajo približno deset evrov, na leto pa okrog osemdeset, čeprav so posamezne ponudbe ugodnejše oziroma brezplačne.

Calm je največje podjetje na tem področju. Že ko to aplikacijo odpremo, zaslišimo zvoke narave, katerih poslušanje tudi sicer ponuja med svojimi storitvami. Poleg tega platforma ponuja glasbene vsebine z vodenim plesom in zgodbe za lahko noč, ki jih berejo znane osebnosti.

Življenje kot igra

Mnoge aplikacije ljudi pritegnejo s t. i. igrifikacijo (angleško gamification) vsebin, kar pomeni, da v neko sicer ne posebej privlačno dejavnost, kot je meditacija, vključijo mehanizme, ki jih najdemo v igrah. Uporabniki sledijo sistemu ravni in so za svoj doprinos nagrajeni z napredovanjem, posebnimi virtualnimi značkami ter drugimi spodbudnimi vsebinami.

Primer igrifikacije je, da mora uporabnik poslušati določeno število meditacij, da lahko preide na naslednjo stopnjo, poleg tega pa lahko vselej vidi svoj napredek, število meditacij, ki jih je opravili in njihovo dolžino.

Podobno delujejo tudi aplikacije z drugih področij, ki vsakodnevne dejavnosti uokvirijo na način, ki spominja na igro, saj posameznika pri majhnih korakih nenehno spodbujajo in motivirajo.

"Jama praznine": kaj pa varnost?

Mnogo primerov iz budistične tradicije priča o tem, da lahko meditacija poleg pozitivnih učinkov, ki so dobro raziskani, povzroči tudi nelagodne občutke in prinaša tveganja, za katera tradicionalno uporabljajo izraz "jama praznine".

"Od blaženosti in vizij do močnih bolečin v telesu, fizioloških motenj, paranoje, žalosti, jeze ter strahu," možne učinke meditativnih praks opiše Willoughby Britton z nevroznanstvenega laboratorija na Univerzi Brown in dodaja, da tradicija že dolgo priznava, da lahko vodijo v dolgotrajno stanje, podobno bolezni, ki je poznano kot "zenovska bolezen" ali "meditacijska bolezen".

Brittonova vodi tudi neprofitno organizacijo z imenom Cheetah House za ljudi, ki se ob spletni meditaciji znajdejo v stiski, pri tem pa jim, kot opozarja raziskovalka, aplikacije ne morejo pomagati. Tisto, česar spletni programi za meditacijo ne morejo zagotoviti, je skupnost, "saj jih uporabljamo zunaj izvorne tradicije in družbenih vezi," v zapisu na strani omenjene organizacije na družabnem omrežju Facebook poudarja ena od obiskovalk.

Raziskava: osem odstotkov uporabnikov zelo nezadovoljnih

Osem odstotkov ljudi, ki se začnejo ukvarjati z meditacijo, doživi negativne stranske učinke, kot ocenjujejo avtorji študije pod vodstvom raziskovalca Miguela Fadriasa, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Acta Psychiatrica Scandinavica.

Do te številke so prišli tako, da so analizirali 55 različnih študij o tej temi in preverili njihove izsledke, ob tem pa izločili tiste, ki niso bile relevantne. Ljudje, ki so jih vključili v raziskave, so doživljali vse od povečane anksioznosti do paničnih napadov, poleg tega pa tudi poslabšanje ali nastanek depresivnih stanj.

"Z meditacijo se ljudje sproščajo, pomaga jim, da se bolje osredotočajo ter jih podpira tako fizično kot tudi psihično," pravi britanska psihologinja Katie Sparks, ki opozarja, da te metode uporabljajo tudi ljudje z nediagnosticirano anksioznostjo ali depresijo.

Včasih, ko skušajo pomiriti svoje misli, se njihova duševnost "upre", pojasni Sparksova in nadaljuje: "To je nekakšno maščevanje za to, da skušamo pomiriti misli, rezultat pa je epizoda anksioznosti ali depresije."

Kljub temu raziskovalka meditacije ne odsvetuje, a opozarja, da je pri tem ključno okolje, v katerem jo izvajamo, po njeni oceni pa so vodene vadbe, ki potekajo v živo, primernejše.

Storitve se pogosto oglašujejo s slogani, ki merijo na to, da lahko njihovi uporabniki povečajo svojo učinkovitost pri delu in postanejo boljša različica sebe, vendar ameriška učiteljica budizma in avtorica več knjig Susan Piver meditacijo razlaga drugače: ne gre za to, da se nenehno izboljšujemo, ampak za to, da se od tega oddahnemo ter da zgolj preprosto obstajamo, pravi.