Ogenj iz motorja po minuti
Vzlet se je začel normalno. Kamere so približno minuto po vzletu posnele ogenj, ki je 'bruhal' iz desnega motorja na trdo gorivo. Ogenj je povzročil visoko temperaturo, ki je uničila povezavo motorja z glavnim rezervoarjem in začela taliti njegovo glavno steno. Motor je zato odpadel in zadel glavni rezervoar, temu je sledilo izhajanje tekočega vodika ter kisika. Plovilo je začelo bočno drseti in je na višini 15 km razpadlo zaradi velikih preobremenitev. Oba motorja na trdo gorivo sta nadaljevala polet, zato so ju daljinsko razstrelili.

Prosti pad več kot dve minuti
Kabino s posadko je - nepoškodovano - izstrelilo iz ognjene krogle v zrak še za okoli pet kilometrov, preden je začela padati. Prosti pad je trajal več kot dve minuti. Astronavti so najverjetneje umrli ob udarcu, ko je njihova kabina treščila v ocean. Precejšnja verjetnost je, da so bili nekateri člani posadke ob razpadu plovila živi in pri zavesti, saj so pozneje našli tri uporabljene zasilne sisteme za oskrbo z zrakom, ki jih je bilo treba sprožiti ročno.

"Nikoli jih ne bomo pozabili"
Poleg učiteljice Christe McAuliffe, ki je bila izbrana med 11.000 prijavljenimi kandidati, so v nesreči umrli še poveljnik odprave Francis Scobee, pilot Mike Smith ter astronavti Judy Resnik, Ellison Onizuka, Ron McNair in Greg Jarvis.

"Nikoli jih ne bomo pozabili, niti zadnjega trenutka, ko smo jih to jutro videli, kako se pripravljajo za svoje potovanje in so pomahali v slovo ter se ločili od mračnih vezi Zemlje, da bi se dotaknili Božjega obličja," je užaloščene ljudi tistega večera skušal potolažiti predsednik Ronald Reagan, ki je zaradi nesreče odpovedal govor o stanju v državi (State of the Union).

Za katastrofo krivo mrzlo vreme
Nasa je pred tem 24-krat varno izstrelila raketoplan, zato je obstajal (varljiv) občutek, da izstrelitve niso nevarne, in želja po kar 15 opravljenih misijah leta 1986 je ostajala zelo močna.

Preiskava po katastrofi je odkrila, da je bilo glavni krivec za tragedijo mrzlo vreme. Misijo Challengerja, deseto, so večkrat preložili zaradi manjših tehničnih nepravilnosti, dan pred izstrelitvijo pa so Florido zajele zelo nizke temperature. Mraz je razrahljal tesnilni obroč na zunanjem rezervoarju za gorivo, tako da je vroč plin predrl osrednji rezervoar in raketoplan je razneslo.

Nesreča ustavila program raketoplanov
Nesreča je program raketoplanov ustavila za skoraj tri leta, do septembra 1988, ko je na novo odpravo poletel Discovery. Program je tekel brez večjih težav do februarja 2003, ko je ob vračanju na Zemljo razpadel raketoplan Columbia.

Flota, v kateri so ostali le še trije raketoplani, se bo po treh desetletjih dela letos upokojila. Discovery naj bi zadnjič v vesolje poletel 2. februarja, Endeavour v aprilu in nazadnje Atlantis v juniju. Vse misije so namenjene oskrbovanju Mednarodne vesoljske postaje (ISS), ki so jo skupaj z Rusi začeli sestavljati leta 1998, delovala pa bi naj do leta 2020.