Marca 1989 se je nadrejenemu Tima Bernersa Leeja v Evropski organizaciji za jedrske raziskave (Cern) dokument z naslovom "Informacijsko upravljanje: predlog" zdel "nedoločen, a razburljiv", zato je projektu dal zeleno luč. Čez leto oziroma dve je svetovni splet zaživel v praksi.

Berners Lee je zasluge za pomoč pri razvoju spleta pripisal znanstvenikom z vsega sveta. "Ustvarjalni ljudje s celega planeta so postali vpleteni. Začel sem dobivati elektronsko pošto od ljudi z različnih območij in iz različnih držav, ki so menili, da bi bila odlična ideja, če bi na spletu sodelovali vsi," je pojasnil.

Sprva so ga za izmenjavo, pregledovanje in komentiranje raziskav uporabljali jedrski fiziki v Evropi, za širši krog uporabnikov pa je tehnologija postala dostopna leta 1991, ko Cern ni mogel več zagotavljati njenega nadaljnjega razvoja. Dve leti pozneje je organizacija sprejela odločitev, da za svoj izum ne bo uveljavljala licenčnine. "Brez tega bi ta tehnologija umrla," je na slovesnosti ob obletnici v Ženevi povedal Berners Lee.

Splet je z elektronsko pošto in različnimi socialnimi mrežami dodobra spremenil način komuniciranja, nepregledna množica strani omogoča iskanje različnih podatkov, številni, ki so svoje zamisli uresničili, pa so na račun s spletom povezanih tehnologij obogateli.

Pasti in prednosti spleta
Robert Cailliau, eden izmed izumiteljev spleta, je navdušen nad njegovim razvojem, še posebej nad storitvami, kot je Wikipedia, ki omogoča široko izmenjavo znanja in podatkov prek spleta. Manj navdušen je nad vse večjim oglaševanjem na spletu, zaskrbljen pa je zaradi vprašanj varovanja identitete in zaščite otrok. Bernersa Leeja, danes raziskovalca na Massachusetts Institute of Technology v ZDA in profesorja računalništva na univerzi Southampton v Veliki Britaniji, pa skrbi predvsem vse večje zbiranje podatkov o obnašanju uporabnikov spleta.

Berners Lee meni, da je prihodnost spleta svetla, napoveduje, da se bo še naprej razvijal. Čemur smo priča zdaj, je le vrh ledene gore, pravi. Prihodnost spleta vidi v mobilni telefoniji.

V Sloveniji je v populaciji od 10 do 75 let je kar 63 odstotokov uporabnikov spleta oziroma milijon 57 tisoč Slovencev.

T. V.