Končala so se gradbena dela, začelo se je postavljanje strojne opreme. Foto: TV Slovenija posnetek zaslona
Končala so se gradbena dela, začelo se je postavljanje strojne opreme. Foto: TV Slovenija posnetek zaslona

Pobudo, da bi države električno energijo pridobivale skupaj, sta že leta 1985 dala ameriški predsednik Ronald Reagan in voditelj takratne Sovjetske zveze Mihail Gorbačov, je poročal novinar TV Slovenija Igor Jurič.

Do tokratnega uradnega začetka sestavljanja največjega fuzijskega reaktorja na svetu – ITER – prihaja slabih 14 let po podpisu sporazuma o sodelovanju v konzorciju med državami Evropske unije ter šestimi partnericami: ZDA, Rusijo, Južno Korejo, Japonsko, Indijo in Kitajsko. Potem ko so v preteklih mesecih prispeli prvi tudi več sto ton težki sestavni deli, so danes začeli uradno sestavljanje reaktorja, ki naj bi bilo končano do konca leta 2025.

Projekt v nastajanju. Foto: TV Slovenija posnetek zaslona
Projekt v nastajanju. Foto: TV Slovenija posnetek zaslona

"Danes, ko se veselimo začetka sestavljanja reaktorja, vemo, da je najtežji del še pred nami. Sestavljanje reaktorja kos za kosom bo podobno sestavljanju orjaške tridimenzionalne sestavljanke v skladu z zapleteno časovnico," je ob tem povedal generalni direktor ITER-ja Bernard Bigot.

Po desetletju poskusov s plazmo naj bi reaktor svojo polno moč dosegel leta 2035.

"Če bo naprava delovala, če jo bomo lahko uporabljali v industriji, bo to pomenilo razvoj vira energije, ki ne onesnažuje, ki je brezogljična, varna in skoraj brez odpadkov. Hkrati bo zadostila potrebam vseh področij, omejila podnebne spremembe in ohranila naravne vire," je izjavil francoski predsednik Emmanuel Macron.

ITER bo prva fuzijska naprava, ki bo proizvajala višek energije, z njegovo pomočjo pa bodo znanstveniki preskušali tudi nove materiale, tehnologije in fizikalne procese, ki bodo lahko v prihodnosti služili pri komercialni proizvodnji električne energije s pomočjo fuzije.

Končar: Človeštvu zagotavlja lepo prihodnost

Boštjan Končar z IJS-ja. Foto: TV Slovenija posnetek zaslona
Boštjan Končar z IJS-ja. Foto: TV Slovenija posnetek zaslona

V Dnevniku Televizije Slovenija je več pojasnil podal Boštjan Končar z Instituta Jožef Stefan. Vprašanja mu je zastavljal novinar Saša Krajnc.


Zgodovinski trenutek, pravijo mnogi. Prav fuzijski reaktorji, kot je ITER, naj bi človeštvu v prihodnosti omogočili preživetje. Zakaj?
To je res zelo pomemben mejnik, saj bodo prvič začeli sestavljati tudi strojno opremo; reaktor sam, kjer se bo konec koncev zgodila ta fuzijska reakcija. Zdaj so bila že končana gradbena dela in prehajamo na ta res najbolj zanimiv del. Zakaj je to pomembno? Znanstveniki poskušamo ustvariti malo sonce na Zemlji, s katerim bomo s pomočjo magnetnega omejevanja dejansko napravili fuzijsko reakcijo zlitja vodikovih jeder, ki jih je praktično v neomejeni količini na voljo v vodi, v morju. To celemu človeštvu zagotavlja res lepo prihodnost.

V projektu sodelujete tudi slovenski strokovnjaki. Kako?
Sodelujemo na različnih področjih, večinoma pri raziskavah, vezanih na evropski fuzijski program. Konkretno pa tudi pri razvoju komponent, ki so pomembne za sisteme gretja te vroče plazme, in pri razvoju kontrolnih sistemov ter programske opreme, pomembne za vodenje in kontrolo plazme. Tu pa sodelujemo predvsem znanstveniki z Instituta Jožef Stefan, strojne fakultete v Ljubljani, in pa edino podjetje, Cosylab.

Če bi fuzijsko energijo primerjali z drugimi viri energije, v čem je razlika?
Razlika je predvsem v tem, da v zelo majhnem, koncentriranem viru pridobimo ogromne količine energije. Za ilustracijo, v redu velikosti 10.000 do 100.000-krat več kot pri izgorevanju premoga.

Začeli sestavljati ITER