Če oseba verjame, da ima slab spomin, si samodejno zmanjša sposobnost pomnjenja tudi takrat, ko bi si dejansko nekaj lahko zapomnila. Foto: MMC RTV SLO
Če oseba verjame, da ima slab spomin, si samodejno zmanjša sposobnost pomnjenja tudi takrat, ko bi si dejansko nekaj lahko zapomnila. Foto: MMC RTV SLO

Pravkar potekajoče odprto državno prvenstvo v pomnjenju Memoriada v Mariboru bo pokazalo, kdo izmed tekmovalcev ima najboljši spomin. Za zmago pa bodo očitno morali vklopiti tudi svoja čustva, saj so ta "pravo lepilo za informacije", pravi Peter Cokan, direktor izobraževalnega razvojnega zavoda Univerzum Minerva, ki tekmovanje organizira.

Pri spominu pomaga pozitivno razmišljanje
Kot je dejal, je spomin ena izmed možganskih funkcij, ki jo ljudje z različnimi tehnikami lahko izboljšajo. Za učinkovitejše pomnjenje si denimo lahko pomagajo z različnimi asociacijami in ustvarjanjem vizualnih podob. Pomagajo tudi pretiravanje, kratice, predvsem pa pozitivno razmišljanje oziroma pozitivna samopodoba. "Če verjamemo, da imamo slab spomin, dejansko dosežemo, da si tudi takrat, ko bi si nekaj lahko zapomnili, ne zapomnimo," je pojasnil.

Ženske bolje pomnijo, ker ...
Dodaja, da je stroka dokazala, da se ženske lažje učijo, ker so bolj čustvene. "Če berete knjigo, v kateri so informacije, ki vas ganejo, potem se bo vaša pozornost bistveno povečala, posledično tudi pomnjenje. Te informacije si boste tako lažje zapomnili," je dejal.

Možgane je treba trenirati
Potreben pa je tudi trening, pravi Cokan. "Ljudje, ki trenirajo svoj spomin, ga bistveno lažje ohranjajo. Možgani so kot mišica. Če bi ležali dva tedna čisto pri miru, bi dobili preležanine. Preležanine se v možganih odražajo v obliki slabe koncentracije in utrujenosti," je dejal.

Opustiti je treba rutino, se soočati z neznanim
Starejši populaciji Cokan svetuje, da opustijo rutino. "Možgani vse urejajo v sistem. Starejši kot smo, več imamo znanja in izkušenj. Ko se naši možgani soočijo z že znano situacijo, se jim ni treba truditi," pravi. Možgane lahko urijo že, če gredo vsak dan na sprehod po drugi poti in ne vedno po isti, kot enega izmed primerov navaja Cokan.

Tudi Blaž Koritnik iz Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo ljubljanske nevrološke klinike pravi, da imajo Slovenci težave s spominom, podobno kot vsi Evropejci. Te so, kot je poudaril, posledica življenjskega sloga, preobremenjenosti in staranja prebivalstva.

Kot je pojasnil, je spomin v možganih organiziran v obliki različnih omrežij živčnih celic, ki imajo sposobnost, da si zapomnijo informacije, jih v možgane "uskladiščijo" in te informacije na določene načine tudi prikličejo.

Za dober spomin veliko spanja in prava hrana
Kaj se s spominom dogaja med spanjem, stroka še ni ugotovila. Je pa zadostno spanje poglaviten element, da bo spomin funkcioniral, meni Koritnik. Sicer pa k boljšemu delovanju možganov vpliva tudi hrana. Tistim, ki se pogosto vozijo v avtomobilih, Cokan svetuje, naj posežejo po orehih. Ti naj bi pripomogli k boljši koncentraciji. Kumina, kot pravi, izboljša hitrost razmišljanja, za podatke pa so ljudje dovzetnejši, če uživajo limone. Čebula je koristna pri zmanjšanju psihične utrujenosti, banane dvigujejo razpoloženje, jagode pa vplivajo na zmanjšanje stresa, je povedal.

Zavod Univerzum Minerva sicer v osnovni šoli Tabor I v Mariboru prireja že 4. odprto državno prvenstvo v pomnjenju. Projekt, ki poteka že od julija 2011 in ki se bo realiziral na današnjem državnem prvenstvu, je namenjen prenosu znanj tehnik pomnjenja na zainteresirane udeležence delavnic po vsej Sloveniji. Državno prvenstvo omogoča udeležbo slovenskega predstavnika na svetovnem prvenstvu v pomnjenju, ki ga že od leta 1991 prireja "World Memory Sports Council".