Madžarske oblasti so lani na meji postavile ograjo. Foto: EPA
Madžarske oblasti so lani na meji postavile ograjo. Foto: EPA

Pred dnevi je direktor organizacije Human Rights Watch za Evropo, Azijo in zahodno Afriko Andrew Stroehlein na družbenem omrežju delil članek in fotografijo, ki prikazuje v zelenjavo vklesane oblike človeških obrazov, kar je postavljeno ob ograji na meji. Ob tem je zapisal: "Begunci bežijo pred vojno in mučenjem. Madžarska, vaša zelenjava jih ne bo odvrnila."

Stroehleinu je odgovoril potem Schöpflin in zapisal, da "mogoče pa le uspe" in dodal, "da bi bile svinjske glave zagotovo učinkovitejše". Ogorčeni Stroehlein je odvrnil, da je s "širjenjem ksenofobije kot evropski poslanec sramota Madžarski, Evropi in človeštvu". Reutersu je evropski poslanec dejal, da ni predlagal postavitve prašičjih glav, ampak je bil njegov komentar "miselni eksperiment". Obenem je dodal, da se ne misli opravičiti.

Oktobra na Madžarskem referendum
S konservativno vlado premierja Viktorja Orbana je Madžarska sprejela eno najostrejših stališč med članicami Evropske unije glede nedavnega množičnega prihoda prebežnikov. Madžarska se je z begunsko krizo, ki je razdelila Unijo, spopadla tudi tako, da je postavila mejno ograjo. Oktobra bo izvedla referendum o shemi EU-ja za prerazporeditev beguncev med članicami povezave, ki ji ostro nasprotuje Orban.

Madžarska je bila lani nekaj časa ena glavnih tranzitnih držav za begunce, ki so po balkanski poti hoteli priti v zahodno in severno Evropo, dokler ni septembra z ograjo zaprla najprej meje s Srbijo, oktobra pa še s Hrvaško. Uvedla je tudi strogo zakonodajo.