Madžarska in Slovaška trdita, da EU ob določitvah kvot za razporejanje prebežnikov iz Grčije in Italije krši lastne standarde. Foto: Reuters
Madžarska in Slovaška trdita, da EU ob določitvah kvot za razporejanje prebežnikov iz Grčije in Italije krši lastne standarde. Foto: Reuters
Peter Szijjarto
Madžarski zunanji minister meni, da so evropske begunske kvote del Sorosevega načrta. Foto: Reuters

Madžarska in Slovaška trdita, da je EU prekršil lastno zakonodajo, ko je večina članic septembra 2015 sprejela zavezujočo odločitev o uvedbi kvot za porazdelitev okoli 120.000 prebežnikov iz Italije in Grčije po članicah Unije. Proti uvedbi kvot sta poleg Madžarske in Slovaške tedaj glasovali še Češka in Romunija.

Generalni pravobranilec Yves Bot je zapisal, da evropske pogodbe omogočajo sprejemanje ukrepov za spopadanje z jasno opredeljenimi izjemnimi razmerami. Po njegovi oceni EU s sprejetjem odločitve ni presegel svojih pristojnosti, vzpostavljeni mehanizem za premeščanje prebežnikov pa je primeren ukrep za reševanje položaja v Grčiji in Italiji.

Sodišče EU-ja naj bi končno odločitev o zadevi sprejelo še letos, predvidoma septembra. Mnenje pravobranilca za sodišče ni zavezujoče, a zelo pogosto mu v razsodbi sledi.

Slovaško pravosodno ministrstvo je za DPA sporočilo, da na podlagi izjav pravobranilca ne nameravajo delati sklepov. "Priporočilo generalnega pravobranilca ni zavezujoče za sodišče," je sporočilo ministrstvo. "Zato ne moremo predvidevati, ali ga bo Sodišče EU-ja upoštevalo. Želimo počakati do končne odločitve, katere datum pa še ni znan," so dodali.

Szijjarto: Mnenje pravobranilca del Sorosovega načrta
Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je o mnenju pravobranilca dejal, da "je popolnoma v skladu s procesom, imenovanim Sorosov načrt". Svoje besede je pojasnil z navedbami, da je bil ameriški milijarder madžarskih korenin George Soros v Bruslju sprejet kot voditelj Madžarske, "potem pa so vse evropske institucije še bolj pritisnile na Madžarsko in srednjeevropske države, da morajo sprejeti nezakonite migrante". Dodal je, da teh Madžarska ne želi sprejeti in da zdaj čakajo na končno odločitev sodišča.

Evropska komisija nadaljuje pravne postopke proti kršiteljicam
Medtem Evropska komisija zaradi nesodelovanja pri premeščanju prebežnikov iz Italije in Grčije nadaljuje pravne postopke proti Češki, Madžarski in Poljski, ki jim je poslala drugi opomin zaradi nesolidarnosti. Če ne bo ustreznega odziva, je naslednji korak tožba na Sodišču EU-ja. Izjemoma imajo države le mesec dni časa za odziv, namesto običajnih dveh mesecev.

Julijsko poročilo o izvajanju načrtov za premeščanje in preseljevanje beguncev kaže, da je bil junij rekorden mesec: iz Grčije so premestili 2000 prosilcev za azil, iz Italije pa 1000. Ob tem so Malta, Latvija in Norveška zelo blizu izpolnitve svojih kvot, poudarja Komisija, za primere dobrega delovanja pa navaja še Švedsko, Španijo in Nemčijo.

Konec premeščanja do septembra?
Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos ob tem poudarja, da premeščanje deluje, kjer je politična volja. Z junijskim tempom premeščanja bi lahko do septembra premestili vse do tega upravičene, ocenjuje komisija in poudarja, da je treba pospešiti premeščanje iz Italije zaradi razmer na osrednji sredozemski poti. Italijo komisija poziva tudi k ustrezni registraciji 25.000 Eritrejcev, ki so prišli v državo od začetka lanskega leta, saj jih je bilo do zdaj za premestitev prijavljenih le 10.000.

Članice so doslej premestile 24.676 ljudi, od tega 16.803 iz Grčije in 7.873 iz Italije.