Tako so se danes odzvali na nekatera medijska poročanja in javnosti znova pojasnili, da Avstrija zavrača le tiste, katerih identiteta ne ustreza njihovim navedbam.

O tem, da so Avstrijci zaradi povečane stopnje ogroženosti začeli dosledneje popisovati prebežnike, smo namreč poročali že konec decembra.

Na vstopno točko Karavanke/Rosenbach so 26. decembra pripeljali več tolmačev, ki jezikovno preverjajo tujce, ali ti dejansko prihajajo iz držav, za katere trdijo, da so njihovi državljani. Takrat so tudi začeli zavračati prve skupine tujcev, razlog zavrnitev pa torej ni bil v tem, da tujci prihajajo iz varnih držav oziroma z nevojnih območij.

Avstrijski varnostni organi namreč sprejemajo tudi državljane Maroka, Alžirije, Irana in podobno, je že takrat zatrdila slovenska policija.

Upočasnjevanje sprejemanja novih prebežnikov
Na UKOM-u sicer opozarjajo, da je zaradi prebežniške krize "več kot očitno, da so nastanitvene kapacitete posameznih držav članic vedno bolj polne, čemur se države prilagajajo in upočasnjujejo sprejem novih prebežnikov".

"Temu se bo morala prilagoditi tudi Slovenija, predvsem zato, da se zagotovi ustrezna obravnava teh oseb in se prepreči, da bi se na našem ozemlju ustavilo večje število ljudi na poti, kot jim lahko zagotovimo ustrezno nastanitev in oskrbo," so poudarili v današnjem sporočilu za javnost.

Sprejemanje po dogovoru
Pojasnili so, da Avstrija že nekaj časa sprejema prebežnike iz Slovenije ob vnaprej dogovorjenih urah dnevno s tremi vlaki po maksimalno 540 ljudi in štirimi konvoji avtobusov s po največ 400 ljudmi. Za morebitne druge prevoze, ko število prebežnikov presega dogovorjeno dnevno kvoto, se mora slovenska policija posebej dogovoriti o kraju predaje.

Dogovoru je slovenska policija prilagodila organizacijo dela, Hrvaška pa je do nedavnega pošiljala proti Sloveniji vlake v čim krajšem času po prihodu prebežnikov iz Srbije, brez voznega reda, tudi do 1.200 ljudi na enem vlaku, so še pojasnili na UKOM-mu in opozorili, da je bil hrvaški center v Slavonskem Brodu bolj ali manj stalno prazen.

Na ta način zavrnjenih 1.532 prebežnikov
Zaradi ukrepov avstrijskih organov, ki so s 26. decembrom lani začeli dosledno preverjati identiteto prebežnikov ob vstopu, se je začelo tudi zavračanje prvih prebežnikov in do ponedeljka jih je bilo na ta način zavrnjenih 1.532, so za STA pojasnili z ministrstva za notranje zadeve (MNZ).

"Dogaja se namreč, da v naših postopkih pri registraciji tujci praviloma povedo pravo državljanstvo, ko pa jih pripeljemo avstrijskim varnostnim organom, ponovno skrivajo svoje pravo poreklo," so pojasnili in menili, da prebežniki to morda počnejo zaradi nadaljnjega zaprosila za mednarodno zaščito.

Na ministrstvu so dodali, da "podobno kot Avstrija Sloveniji vrača migrante, pri katerih so v postopku ugotovili spremenjene podatke glede identitete ali državljanstva migrantov oz. osebe brez kakršnih koli dokumentov, tudi Nemčija zavrača migrante Avstriji".

Zaradi laganja Avstrijcem dodatni prevozi
Vse, ki jih Avstrija zavrne, sprejmejo in praviloma namestijo v center za tujce. "Z vsemi zavrnjenimi prebežniki je slovenska policija naknadno opravila dodatne razgovore glede identitete in državljanstva ter jih nato ponovno predala avstrijskim varnostnim organom," so še sporočili in pojasnili, da je bil tak postopek izveden pri vseh prebežnikih, razen pri tistih, ki so v Sloveniji zaprosili za azil oz. se je ugotovilo, da imajo prepoved vstopa v schengensko območje.

"To pomeni dodatne prevoze tujcev v sprejemne centre, ponovno izvajanje identifikacijskih postopkov, kar je pri migrantih brez vseh dokumentov, sploh če nočejo pri tem sodelovati, zelo zahtevno," so še pojasnili na UKOM-u in spomnili, da je Slovenija takoj po novem letu že napovedala določene ukrepe glede sprejemanja beguncev iz Hrvaške.

"Slovenija je v preteklosti že zavrnila tujce hrvaškim varnostnim organom, pri katerih je bilo ugotovljeno, da ne prihajajo iz ogroženih območij. Enako bo slovenska policija ravnala v primeru, da Avstrija sprejme odločitev, da te kategorije migrantov ne bo več sprejemala. Z namero so hrvaški organi že seznanjeni," so sporočili z MNZ-ja.

Številni sestanki o tem
Da bi poiskali čim učinkovitejše rešitve, so se konec tedna že sestali strokovnjaki mejnih policij Slovenije, Avstrije in Hrvaške, v sredo dopoldne pa se bosta na Šentilju sestala tudi generalna direktorja policije Slovenije in Avstrije, medtem ko je njun hrvaški kolega sodelovanje na tem sestanku zavrnil.

O čimprejšnjem ukrepanju na evropski ravni pa bo v četrtek v Berlinu z nemško kanclerko Angelo Merkel govoril tudi slovenski premier Miro Cerar, so še napovedali na UKOM-u.