Mladoletni prebežniki, ki nimajo spremstva odraslih in so v Sloveniji prosili za azil, so do zdaj navadno bivali v centru za tujce ali azilnem domu, ob pričakovanem povečanju števila prebežnikov pa jim želijo oblasti najti drugo namestitev. V ta namen so si ministrstva, pristojna za reševanje problematike, ogledala več dijaških domov. V nekaterih izmed njih so bili ti otroci že nastanjeni, z njimi so imeli dobre izkušnje, je ocenila ravnateljica omenjenega doma, Judita Nahtigal.

Dijaški in študentski dom Kranj ima po njenih navedbah več stavb, nastanjeni pa bi bili v stavbi, kjer dijakov ni. Na kranjski občini so pojasnili, da gre za tretje nadstropje študentskega doma. Nahtigalova je pred odločitvijo zato želela govoriti s starši njihovih dijakov in organizirala sestanek.

Za MMC je Nahtigalova povedala, da je vabila poslala staršem vseh njihovih 66 dijakov, odzvalo se jih je 20. In takoj ko je v četrtek poslala vabila, je že začela dobivati odzive staršev, ki so vabilo posredovali občini Kranj, gimnaziji Franceta Prešerna in Smučarski zvezi Slovenije (SZS). V domu namreč biva veliko dijakov s statusom športnika, ki se ukvarjajo z zimskimi športi in tako je bilo po besedah Nahtigalove že v petek "obsedno stanje".

Občina namreč ni bila obveščena o načrtih oblasti, saj ni bila sprejeta še nobena odločitev. Pred sestankom sta ravnateljico zato po njenih besedah obiskala predstavnika občine, ki sta se z njo želela dogovoriti, kako preprečiti naselitev, ker so odklonilno stališče do nastanitve kakršnih koli begunskih centrov v kranjski občini sprejele vse svetniške skupine v kranjskem mestnem svetu.

Nasprotovanje nastanitvi otrok sta zanikali kranjski SMC in SD.

Iz SMC-ja so sporočili, da njihova svetniška skupina v mestnem svetu kranjske občine nikoli ni podprla kakršnegakoli sklepa, ki bi odražal odklonilno stališče do migrantskih centrov v njihovi občini. Svetniška skupina SMC je glede namestitvenih in migrantskih centrov vedno zavzemala držo podpore in zaupanja v odločitve vlade, so povedali.

"Ti ljudje prihajajo iz hude stiske in kot taki morajo biti deležni naše solidarnosti. Solidarnosti, ki bi si je tudi mi želeli, če bi bile vloge obrnjene. V primeru nastanitve mladoletnih oseb brez staršev pa mora solidarnost prerasti v skrb," so se na hude reakcije odzvali v kranjskem odboru SMC-ja.

Tudi v kranjskem SD-ju so podobnega mnenja, saj je njegov predsednik Jani Černe ocenil, da nekateri med ljudi sejejo strah in tako nabirajo politične točke. "Posebej neprimerno pa je, da bi na podlagi vseh neutemeljenih strahov zavračali mladoletne begunce in s tem pozabili na človekove pravice in dostojanstvo," je poudaril Černe.

Naselitvi nasprotuje tudi SZS, češ da bi dijaški dom s prihodom prebežnikov dobil stigmo azilantskega doma, kar bi dijake odvrnilo od vpisa na gimnazijo in treniranja v SZS-jevem panožnem centru, je pojasnila ravnateljica.
SZS zanika nasprotovanje
Iz Smučarske zveze Slovenije (SZS) so v odzivu odločno zanikali, da bi nasprotovali naselitvi mladoletnih prebežnikov v Dijaški dom Kranj. Zveze ni nihče po uradni poti vprašal za mnenje, do tega problema pa se tudi ne bodo opredelili. "Morda je kdo mnenja, da lahko zaradi izjemnih športnih uspehov, ki jih imamo, rešimo vse težave v državi. A žal ni tako", je za MMC pojasnil predstavnik za stike z javnostjo Tomi Trbovc.

Solidarnost na daljavo
Po besedah Nahtigalove je bil ponedeljkov sestanek s starši precej buren. Pričakovala je sicer vprašanja v zvezi z varnostjo in nadzorom, nekatera vprašanja v zvezi s tem so tudi bila upravičena, a staršev se ni dalo prepričati z nobenim argumentom, nekateri strahovi pa so bili absurdni.

Dodala je, da so bili tam tudi predstavniki ministrstev za notranje zadeve, izobraževanje in delo ter tudi vodja ljubljanskega azilnega centra, ki so pojasnili, da gre za začetek le za šest otrok, mlajših od 15 let, a ni nič pomagalo. Starši so zagrozili celo z izpisom otrok iz dijaškega doma, če bi mladoletne prebežnike tja vseeno namestili.

Nekateri starši so sicer izrazili sočutje s prebežniki, a so hkrati dejali, da jih ne želijo tukaj, kar je Nahtigalova opisala z besedami "solidarnost na daleč". Tudi 24 profesorjev gimnazije Franceta Prešerna je prispevalo svoje podpise pod ostro nasprotovanje nastanitvi prebežnikov v dom. "Enotno mnenje prisotnih staršev dijakov je bilo, da so proti nastanitvi mladoletnih prosilcev za azil," so zapisali na občini.

Raje bi jih videli v Ljubljani
Zaradi vsesplošnega neodobravanja "ni bil noben sklep sprejet, nobena obljuba dana, noben korak naprej narejen", je dejala Nahtigalova in pojasnila, da bodo oblasti še naprej iskale primerne lokacije za namestitev. Na kranjski občini ob tem menijo, da bi bila primernejša lokacija v azilnem domu v Ljubljani, kjer so prisotne tudi vse strokovne službe, ki se ukvarjajo s to problematiko.

Po besedah Nahtigalove so jo starši tudi vprašali, ali je bila v to situacijo prisiljena, a jim je pojasnila, da ni bilo nobenih pritiskov. Misli, da so izgubili lepo priložnost za vzgojo strpnosti, za katero morajo kot vzgojno-izobraževalna ustanova skrbeti: "Staršem sem rekla, da bo družba prihodnosti multikulturna, če mi to hočemo ali ne." Za MMC je sicer povedala še, da je odziv ni presenetil, presenetila pa jo je njegova silovitost.

Varuh: Gre za pomanjkanje človečnosti
Otroci brez spremstva so ena najranljivejših skupin, ki trenutno niti ne vedo, kje so njihovi sorodniki, so opozorili iz urada varuha človekovih pravic. Strah pred temi otroki po njihovem mnenju izkazuje pomanjkanje človečnosti, "zato pristojnim državnim organom predlagajo, naj primerne prostore za nastanitev otrok poiščejo v sredinah, ki jih bodo pripravljene sprejeti z razumevanjem".

Prostori centra za tujce v Postojni in azilnega doma v Ljubljani niso najprimernejši za namestitev otrok brez spremstva, zato podpirajo prizadevanja, da se najdejo dodatne lokacije, ki bodo otrokom omogočile uresničitev vseh pravic, ki jim pripadajo na podlagi Konvencije o otrokovih pravicah.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.