Prometna nesreča Foto: BoBo

Zmanjšanje števila žrtev prometnih nesreč je po besedah direktorja agencije za varnost prometa Igorja Velova rezultat intenzivnega dela različnih deležnikov, od agencije do policije, ter skupnih prizadevanj za izboljšanje varnosti na cestah.

Tako Velov kot vodja sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi Ivan Kapun sta poudarila, da izboljšanje prometne varnosti ni nekaj samoumevnega, rezultat nekih hitrih ukrepov, in da se to lahko hitro obrne.

Kapun je povedal, da so lani obravnavali 18.000 prometnih nesreč, v katerih je bilo poškodovanih 798 ljudi, ker je slabih 10 odstotkov udeležencev in pet odstotkov manj kot leto prej. Med 92, ki so lani umrli v prometnih nesrečah, jih je bilo 33 voznikov in 12 potnikov, 15 med njimi pa med nesrečo ni bilo privezanih.

Poleg tega je lani umrlo še osem kolesarjev (šest jih ni uporabljalo kolesarske čelade), 13 pešcev in 16 voznikov motornih koles (osem jih je umrlo zaradi neprilagojene hitrosti), je pojasnil Kapun.

Hitrost je glavni vzrok nesreč

Glavni vzrok za smrtne prometne nesreče je še vedno previsoka hitrost vožnje. Največ smrtnih prometnih nesreč se je lani zgodilo ob sobotah, torkih in petkih. Največ se jih je zgodilo med 16. in 23. uro, torej po službi. Vzroki so še največkrat hitrost ali nepravilen premik z vozilom, kjer pa so posledice manjše.

Izboljšanje zaznavajo na področju vsebnosti alkohola, sta poudarila oba sogovornika. 22 lanskih smrti pripisujejo alkoholu, medtem ko je bil prejšnja leta alkohol večinoma povezan s tretjino vseh smrti v prometu, je pojasnil Kapun. Skrb vzbujajoč in svojevrsten problem pa je to, da so imeli vsi udeleženci prometnih nesreč, pri katerih so zaznali vsebnost alkohola, v krvi zelo visoko stopnjo alkohola.

Manj alkoholizirani vozniki

Po besedah Kapuna so sicer stopnje alkoholiziranosti pri tistih voznikih, ki jih "ujamejo" med nadzorom prometa, nižje kot v preteklosti. To kaže, da pijan voznik v družbi počasi postaja nekaj nesprejemljivega. "Kar se policije tiče, je tu še več nadzora, da jih izločimo. A to ni dolgoročna rešitev, za to je nujna preventiva, ozaveščanje, da bomo prijatelju vzeli ključ iz rok, če bo alkoholiziran. Da bo to v družbi postalo nesprejemljivo," je dodal Kapun.

Po prepričanju Velova in Kapuna bodo drugačni pristopi potrebni za tiste voznike, pri katerih zaznavajo zelo visoke stopnje alkoholiziranosti. To so namreč vozniki, pri katerih siceršnje akcije proti alkoholu v prometu ne učinkujejo. Raziskava agencije je na primer pokazala, da imajo tisti, ki so udeleženi v več nesrečah, v vsaki naslednji višjo stopnjo alkohola v krvi. "Te resnično nevarne ljudi je treba drugače zajeti," pravi Velov.

Trije letošnji cilji

Za letošnje leto so si na agenciji zastavili tri glavne cilje: razširitev presoje varnosti cest z avtocest na regionalne in glavne ceste, poenostavitev prekrškovnih postopkov, ki so pri nas po besedah Velova prezapleteni in trajajo predolgo, ter okrepitev preventivnih dejavnosti s poudarkom na starejših in na uporabi prenosnih telefonov.

Pri preprečevanju uporabe prenosnih telefonov med vožnjo je najmanj priljubljen ukrep usmerjen nadzor prometa, ki pa kratkoročno daje rezultate. A razmišljajo tudi o drugih ukrepih. Velov je napovedal predlog višje sankcije za uporabo telefona med vožnjo.
Kot resen problem, ki pa se ga javnost še ne zaveda dovolj, je Velov izpostavil tudi vpliv psihoaktivnih zdravil na vožnjo. Tovrstna zdravila in demenca so se po besedah Velova večkrat izkazali za razlog voženj v nasprotno smer pri starejših voznikih.