Iz raziskave je razvidno, da sta glavna krivca za prometne nesreče še vedno neprilagojena hitrost in alkohol. Foto: Pixabay
Iz raziskave je razvidno, da sta glavna krivca za prometne nesreče še vedno neprilagojena hitrost in alkohol. Foto: Pixabay

Za kazniva dejanja in sploh kriminaliteto namreč velja, da preventivno ne deluje toliko višina kazni, ampak zanesljivost, da bo kazen izrečena in da bo izrečena hitro.

Dragan Petrovec
Morotist
Verjetnost, da se smrtno ponesrečite z motorjem, je skoraj sedemkrat večja od verjetnosti, da se smrtno ponesrečite z avtomobilom. Foto: Radio Koper
Alkohol in neprilagojena hitrost – glavna krivca za prometne nesreče

Agencija za varnost prometa je predstavila raziskavo o dejavnikih, ki so vplivali na varnost cestnega prometa, za obdobje od leta 2011 do 2017. Raziskavo je opravil Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, gre pa za nadgradnjo podobne raziskave za obdobje od leta 2009 do 2011.

Po besedah direktorja agencije Igorja Velova so z raziskavo, ki je najbolj celovita v Evropi, preverili, kaj vse vpliva na varnost v cestnem prometu, kako na varnost vplivajo sprejeti ukrepi in kako zaščitne akcije. Na podlagi ugotovitev bodo nato sprejemali nove ukrepe in predlagali morebitne spremembe zakonodaje.

Kazni za prekrške se skokovito zvišujejo
Vodje raziskave Dragan Petrovec je povedal, da med ugotovitvami morda v oči najbolj bode ta, da bi se letno število mrtvih na slovenskih cestah zmanjšalo za sedem, če bi povprečno hitrost zmanjšali za dva odstotka. Glede na to, da v javnosti prevladuje prepričanje, da vozniki uporabljajo varnostne pasove, se mu zdi zanimiva tudi ugotovitev, da kar okoli 40 odstotkov udeležencev prometnih nesreč varnostnega pasu ni uporabilo.

Iz raziskave je razvidno, da sta glavna krivca za prometne nesreče še vedno neprilagojena hitrost in alkohol. Pri slednjem statistika kaže, da policija letno opravi okoli 400.000 preverb alkoholiziranosti, pri čemer se število pozitivnih na alkohol od leta 2011 ne zmanjšuje in se konstantno giblje pri okoli štirih odstotkih. Skrb vzbuja, da je velik del povzročiteljev prometnih nesreč alkoholiziranih v mejah dopustnega. "Zato se moramo vprašati, ali je meja postavljena previsoko," pravi Petrovec.

V raziskavi so po besedah Petrovca analizirali tudi zakonodajo, pri čemer so ugotovili, da se kazni za prometne prekrške pri nas v zadnjih letih skokovito zvišujejo (v primerjavi z Nemčijo smo po raziskavi za obdobje 2009–2011 petkrat strožji), pri čemer se postavlja vprašanje, ali je to smiselno. "Za kazniva dejanja in sploh kriminaliteto namreč velja, da preventivno ne deluje toliko višina kazni, ampak zanesljivost, da bo kazen izrečena in da bo izrečena hitro," je dejal.

Število prometnih nesreč upada
Statistika opravljene raziskave sicer kaže, da je število prometnih nesreč v Sloveniji od leta 2001 do leta 2017 upadlo za več kot polovico – z 39.401 na 17.584 – nekoliko manj pa je upadlo število nesreč s telesno poškodbo (z 8.956 na 6.084). Precej je upadlo tudi število smrti v prometu (z 278 na 104), kar po besedah zunanjega sodelavca inštituta Bogomila Brvarja kaže, da je Slovenija na "stabilni poti k večji varnosti cestnega prometa".

Med najbolj tveganimi skupinami so motoristi: Velov je postregel z zanimivim podatkom, da je verjetnost, da se smrtno ponesrečite z motorjem, skoraj sedemkrat večja, kot če vozite avtomobil. Tvegana skupina so tudi kolesarji.

Za kazniva dejanja in sploh kriminaliteto namreč velja, da preventivno ne deluje toliko višina kazni, ampak zanesljivost, da bo kazen izrečena in da bo izrečena hitro.

Dragan Petrovec
Alkohol in neprilagojena hitrost – glavna krivca za prometne nesreče