Špes in Šalamun na zatožni klopi. Foto: Televizija Slovenija
Špes in Šalamun na zatožni klopi. Foto: Televizija Slovenija

Odmevna dopinška afera je izbruhnila aprila lani, ko so kriminalisti oba pridržali, nato sta bila najprej priprta, do konca letošnjega februarja pa sta bila v hišnem priporu. Na zaslišanju pred avstrijsko protidopinško komisijo ju je najbolj obremenila hrvaška atletinja Danijela Kuna, ki je leta 2017 zmagala na maratonu v Linzu v Avstriji, nato pa padla na dopinškem testu.

Trener in zdravstveni delavec, osumljena dopinga, v hišnem priporu

Ker poskus dogovora o priznanju krivde ni uspel, obramba pa je vložila tudi ugovor zoper obtožnico, tožilka Januša Kušar Rotman na današnji predobravnavni narok ni prišla s predlogom kazni za primer priznanja.

Iz prebrane obtožnice je razvidno, da tožilstvo obema očita kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z nedovoljenimi snovmi v športu, Špesu pa dodatno še kaznivo dejanje proizvodnje in prometa s škodljivimi sredstvi za zdravljenje.

Njuna zagovornika sta danes poleg neposrednega zaslišanja Kune, ki naj bi po njunem v preteklosti večkrat spreminjala izjave, predlagala še zaslišanje zdravnika Lovra Žiberne, sicer kontrolorja dopinga pri Slovenski protidopinški agenciji Sloado, ki bi povedal, ali je teoretično mogoče, da bi pri atletinji, ki naj bi ji glede na obtožnico Šalamun za 300 evrov vbrizgal poživilo, nato naj bi januarja prejela še dva odmerka, štiri mesece pozneje to nedovoljeno snov še lahko ugotovili v njeni krvi oziroma urinu.

Afera z dopingom: začetek sojenja

Špesu, nekdanjemu zdravstvenemu delavcu na pljučnem oddelku Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor, sicer obtožnica očita še več drugih primerov prodaje zdravil, zaradi česar je kmalu po izbruhu afere izgubil službo in v zvezi s tem poteka tudi spor na delovnem sodišču. Skupaj s Šalamunom sta se ujela tudi v zanko tajnih policijskih sodelavcev, ko jima je trener ponujal v športu nedovoljeni eritropoetin ter ga enemu od njiju februarja in marca tudi prodal dva odmerka za 500 evrov.

Prav dokazom, ki so jih pridobili s pomočjo prikritih preiskovalnih ukrepov, pa obramba najbolj nasprotuje in zahteva njihovo izločitev zaradi odredbe sodišča, ki naj bi bila po njihovem prepričanju izdana na podlagi ravnanj, ki niso v skladu z zakonom o kazenskem postopku. Tožilka se s to zahtevo ni strinjala, saj naj bi izločitev tega dela dokazov zavrnilo že Višje sodišče v Mariboru.