Leljak ne priznava krivde. Foto: BoBo
Leljak ne priznava krivde. Foto: BoBo

Zemljarič Leljaka toži, ker naj bi ga ta z zapisi na svoji spletni strani razžalil. Leljak je objavil zapis, da je Zemljarič v času, ko je vodil nekdanjo Službo državne varnosti (SDV), odobril akcijo, v kateri je SDV ubil dva hrvaška emigranta.
Toži ga tudi zaradi navedb na novinarski konferenci januarja letos, ko naj bi Leljak dejal, da je Zemljarič odobril akcijo, v kateri je SDV leta 1975 v Celovcu ubil hrvaškega emigranta Nikico Martinovića. Po njegovem prepričanju Leljak ni imel osnove, da bi na podlagi listin, ki jih je odkril v državnem arhivu, sklepal, da je likvidacijo Martinovića naročil on. Zemljarič zato predlaga, da sodišče Leljaka obsodi, mu naloži objavo sodbe na spletni strani in predstavitev sodbe na novinarski konferenci.

Predlogi: novi dokumenti in zaslišanja
Na predobravnavnem naroku sta imeli obe strani možnost dodatno predlagati, katere dokaze naj na glavni obravnavi izvede sodišče.

Leljak je predlagal pridobitev nekaterih dokumentov, ki kažejo na način delovanja SDV-ja v času, ko ga je vodil Zemljarič, zaslišanje publicista Igorja Omerze, Zemljariča ter še nekaterih ljudi, ki naj bi sodelovali v akcijah proti takratni hrvaški emigraciji. Strinja se tudi z zaslišanjem nekdanjega sodelavca SDV-ja Milana Dorića, kar je predlagal Zemljaričev odvetnik.

Poleg zaslišanja Dorića je Zemljaričeva obramba predlagala še zaslišanje nekaterih drugih prič in vpogled v nekatere dodatne Leljakove zapise. Predlaga tudi vpogled v sodbe, s katerimi je bil Leljak pred leti obsojen nekaterih kaznivih dejanj, čemur pa je Leljakova obramba nasprotovala, ker meni, da to nima nobene povezave z očitanim dejanjem. Leljakova zagovornica je tudi dejala, da bi Zemljarič Leljaku lahko očital kvečjemu žaljivo obdolžitev.