Židan je leta 2009 iz blagajne vrhniškega zdravstvenega doma gradbenemu podjetju Eurogradnje posodil 160.000 evrov. Za posojilo ni zahteval zavarovanja, podjetje pa je sredstva porabilo za izpolnitev Židanovih zasebnih obveznosti. Foto: Pixabay
Židan je leta 2009 iz blagajne vrhniškega zdravstvenega doma gradbenemu podjetju Eurogradnje posodil 160.000 evrov. Za posojilo ni zahteval zavarovanja, podjetje pa je sredstva porabilo za izpolnitev Židanovih zasebnih obveznosti. Foto: Pixabay
Emil Židan
Ljubljansko okrožno sodišče je Židanu leta 2014 zaradi zlorabe položaja izreklo leto in pol zapora, po pritožbi pa je višje sodišče leto pozneje kazen zvišalo na dve leti. Foto: MMC RTV SLO

Židana so po podatkih ljubljanske policijske uprave izsledili na podlagi anonimnega obvestila, zaradi zdravstvenega stanja pa je trenutno v bolnišnični oskrbi.

Sodišče je Židanu 3. julija lani izdalo poziv na nastop prestajanja kazni, v zaporu pa bi se moral zglasiti 9. septembra 2016. Židan je 31. decembra 2016 sodišče obvestil, da je odpotoval v Rusijo. Vročanje sodnih pisanj v tujini je bilo neuspešno, tuji varnostni organi pa so slovenskim sporočili, da obsojenega ni v njihovih evidencah ter da sporočeni naslov ne obstaja. Židana so iskali tudi na naslovu stalnega prebivališča v Sloveniji, a ker ni bilo mogoče ugotoviti, kje je, sodišču pa ni sporočil spremembe prebivališča, je bila razpisana tiralica.

Židan iz blagajne ZD-ja posodil 160.000 evrov
Zadeva izvira iz oktobra 2009, ko je Židan iz blagajne vrhniškega zdravstvenega doma, katerega direktor je bil, gradbenemu podjetju Eurogradnje posodil 160.000 evrov. Za posojilo ni zahteval zavarovanja, podjetje pa je sredstva porabilo za izpolnitev Židanovih zasebnih obveznosti. Ob stečaju podjetja je Židan dolg prevzel nase.

Okrožno sodišče v Ljubljani je julija 2014 Židanu zaradi zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti izreklo leto in pol zapora, po pritožbi pa je višje sodišče julija 2015 kazen zvišalo na dve leti.

Pozneje je na vrhovnem sodišču podal tudi zahtevo za varstvo zakonitosti, ki pa je bila zavrnjena. Pritožbo zoper odločitev vrhovnega sodišča je nato zavrnilo še ustavno sodišče.