Damijan Janković poudarja, da je v prisilni poravnavi tudi sam "klavrno končal". Foto: MMC RTV SLO

Okrožno sodišče se je pritožilo v petek, še zadnji dan, preden bi omenjeni sklep postal pravnomočen, poroča spletni portal Siol. Država se tako ni pripravljena odpovedati 3.400 evrom, kolikor ljubljanskemu okrožnemu sodišču dolguje Electa Holding. Afera z odpisom 29 milijonov evrov dolga, ki je močno razburila javnost, je tako doživela preobrat.

O pritožbi bo zdaj odločalo višje sodišče v Ljubljani, ki je po poročanju portala v letu dni že dvakrat razveljavilo sklepe o začetku poenostavljenih prisilnih poravnav, ki so šli na roko družini Janković. Maja lani je višje sodišče pritožbi enega od upnikov, družbe Heta Asset Resolution, ugodilo z utemeljitvijo, da bi šlo lahko za zlorabo pravic.

V sklepu, s katerim je takrat zavrnilo poenostavljeno prisilno poravnavo Electe Naložb, je višje sodišče zapisalo, da je lahko vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, pri kateri ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravila dolžnikovo insolventnost, "v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja". Zaradi tega kakršen koli predlog te vrste ne more uživati pravnega varstva, saj "lahko pomeni zlorabo pravic".

Dokument davčne uprave razkriva razkošno življenje Jureta Jankovića

Odpis 29 milijonov evrov dolga družbam Electa Inženiring, Electa Naložbe in Electa Holding iz kroga Jankovićeve družine še vedno odmeva v javnosti. Okrožno sodišče je namreč konec avgusta sprejelo sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave nad družbo Electa Holding, ki je v lasti sinov ljubljanskega župana. Upniki podjetja bodo do konca 2021 prejeli petodstotni delež svojih terjatev.

Za poenostavljeno prisilno poravnavo je na koncu glasovalo sedem od 12 upnikov, ki pa predstavljajo skoraj 100 odstotkov vseh navadnih terjatev, pri tem pa je ključno vlogo igrala družba Glanc, ki naj bi bila po pisanju portala Siol povezana z družino Janković.

Prejšnji teden je nato komisija DZ-ja za nadzor javnih financ na podlagi tega primera ugotovila, da je insolvenčna zakonodaja potrebna temeljite prenove, zlasti v delu, ki se nanaša na postopek poenostavljene prisilne poravnave.

Država se ni pripravljena odpovedati 3.400 evrom dolga