Tožilstvo, ki ga zastopa okrožni državni tožilec Žarko Bejek, jima očita tudi opustitev ukrepov, ker nista preprečila ropanja civilnih objektov. Foto: BoBo
Tožilstvo, ki ga zastopa okrožni državni tožilec Žarko Bejek, jima očita tudi opustitev ukrepov, ker nista preprečila ropanja civilnih objektov. Foto: BoBo

21 vozil, ki so jih poslali proti Gornji Radgoni, je bil tipičen primer mirnodobne enote. Vojska je odgovarjala s streljanjem le, ko se je branila, sicer pa je šlo v Sloveniji za oboroženi odpor zoper legalno vojsko.

Vlado Trifunović, nekdanji generalmajor
Sojenje nekdanjim častnikom

Nekdanji generalmajor Trifunović, poveljnik 32. korpusa v Varaždinu, in polkovnik Popov, ki je med 27. junijem in 3. julijem 1991 vodil 32. motorizirano brigado do Gornje Radgone, sta kot odgovorni vojaški osebi obtožena, ker naj bi v oboroženem spopadu med SFRJ-jem in Republiko Slovenijo Trifunović podrejenemu Popovu ukazal zavzeti mejne prehode z Avstrijo.

Pri tem naj bi delovala v nasprotju s pravili mednarodnega in vojnega prava, ker nista zaščitila civilnega prebivalstva in objektov, zaradi česar sta umrla dva civilista, povzročena pa je bila tudi velika materialna škoda. Za takšno kaznivo dejanje je zagrožena kazen od pet do dvajset let.

Prebrali so izpovedi obtoženih iz leta 2008
Predsednik sodnega senata Branko Palatin je prebral zapisnike izpovedi obtoženih, ki sta jih preiskovalnemu sodniku v Srbiji povedala že leta 2008.

Trifunović v zagovoru navaja, da se vseh ukazov ne spomni, zato bi mu morali tiste, ki naj bi bili sporni, posredovati. "Izpolnjeval sem le ukaze izvršnega sveta SFRJ in vojaškega vrha JLA, saj je bila to takrat enotna država, ukaz za delovanje enote pa sem dobil od generala Konrada Kolška, ki je Slovenec," je izpovedal general.

Popov je prav tako povedal, da je zgolj izpolnjeval ukaze s ciljem zavarovanja državne meje, da o smrti dveh civilistov ni vedel ničesar, da se je njegova enota samo branila, ko je bila napadena, v mestu pa so vzeli samo hrano, ker je niso imeli in so bili obkoljeni.

Kdo je streljal prvi?
Prva priča, nekdanji praporščak JLA Vlado Apostolovski, je razmere v Gornji Radgoni opisal kot pekel, kjer so z vseh strani streljali na njihovo kolono, vojaki pa so se le branili. "Popov nikoli ni ukazal streljanja brez izbire cilja, streljali smo samo v obrambi, v civilna stanovanja nismo vstopali," je povedal.

Takratni poveljnik teritorialne obrambe na tem območju Ljubo Dražnik pa je zatrdil, da je imela teritorialna obramba ukaz, da nikakor ne sme streljati prva in da tudi niso nikoli streljali prvi. "Bilo bi tudi nesmiselno, ker praktično nismo imeli protioklepnega orožja, streljati na tanke s puško," je povedal.

Druge priče, ki so pri preiskovalnem sodniku pričale že leta 1992, so opisovale dogodke pred 20 leti in ugotavljale, da je težko povedati, kdo je v katerem primeru streljal prvi. Sojenje se bo nadaljevalo v petek.

21 vozil, ki so jih poslali proti Gornji Radgoni, je bil tipičen primer mirnodobne enote. Vojska je odgovarjala s streljanjem le, ko se je branila, sicer pa je šlo v Sloveniji za oboroženi odpor zoper legalno vojsko.

Vlado Trifunović, nekdanji generalmajor
Sojenje nekdanjim častnikom