Bi selektivni bankrot rešil grške in evropske težave? Foto: EPA
Bi selektivni bankrot rešil grške in evropske težave? Foto: EPA
Bruselj
Finančni ministri so se sporazumeli o sprejetju nadaljnjih ukrepov za izboljšanje sistemske zmogljivosti območja evra. Foto: EPA
Ministri o pomoči Grčiji

Datum za vrh voditeljev držav v območju evra sicer še ni potrjen, a so o njem razpravljali in po navedbah več virov obstaja velika verjetnost, da bo vrh že ta petek. Glavna tema zasedanja naj bi bilo zaostrovanje dolžniške krize v območju evra, predvsem grozeče težave Italije in Španije, ter reševanje grških težav.

Kot je poročal Reuters, naj bi med evropskimi politiki vladalo prepričanje, da je nekakšna oblika nadzorovanega bankrota Grčije nujna, preden bi v enake težave zašli še Španija in Italija. Reuters kot svoj vir navaja neimenovanega evropskega diplomata, evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn pa navedb o petkovem vrhu ni želel komentirati. "Nimam komentarja," so bile Rehnove besede.

Ministri bi dopustili možnost selektivnega bankrota
O razmerah v evroobmočju ter o pritiskih finančnih trgov na Španijo, Italijo, Belgijo in Ciper so v Bruslju v ponedeljek in torek govorili tudi finančni ministri držav članic evroskupine. Tudi ti so glede reševanja Grčije, kot je poročal Matjaž Trošt, dopustili možnost selektivnega bankrota, kar bi zmanjšalo približno 150-odstotni dolg države.

Slovenski finančni minister Franc Križanič je sicer dejal, da ministri niso govorili o možnosti bankrota Grčije, nizozemski finančni minister Jan Kees de Jager pa je po srečanju povedal, da jim je uspelo razvozlati zapleten vozel nasprotujočih si mnenj, kjer se nekateri zavzemajo za sodelovanje zasebnega sektorja pri reševanju Grčije, po drugi strani pa si ne želijo selektivnega bankrota. "Selektivni bankrot je opcija. Zdaj imamo več možnosti, širši spekter," je še povedal de Jager.

Finančni ministri o varovanju evroobmočja
Finančni ministri so se na zasedanju dogovorili o sprejetju nadaljnjih ukrepov za izboljšanje sistemske zmogljivosti območja evra za preprečitev širjenja dolžniške krize, vključno s krepitvijo prožnosti in obsega začasnega kriznega mehanizma, podaljšanjem ročnosti posojil, znižanjem obrestnih mer in zavarovanjem posojil, kjer bo to potrebno. Konkretnih predlogov še niso predstavili, Franc Križanič pa je prepričan, da Italije in Španije še ne čakajo tako hitri padci, kot se zdi.

"Problem Italije je problem snežne kepe, ki nastaja zaradi občutka kapitalskih trgov, da Evropska unija, zlasti pa evroskupina, nima institucij, ki bi zagotovile kreditorja na zadnji ravni in da plasiranje kapitala v obveznice držav članic ni tako varno, kot se je zdelo še nedavno," je ob tem povedal Križanič.

V evropskih krogih se omenja tudi možnost še vsaj enega izrednega srečanja finančnih ministrov evroskupine, ki naj bi bilo konec meseca.

Finančni ministri so na zasedanju govorili tudi o stresnih testih bank, katerih rezultate pričakujejo v petek. Minister Križanič je na izide testov pripravljen, pripravljen pa je znova razvezati tudi državno malho.

IIF: EU in IMF morata dokazati, da lahko rešita Grčijo
Institut za mednarodne finance (IIF) je opozoril, da morajo države evroobmočja in Mednarodni denarni sklad (IMF) v prihajajočih dneh dokazati, da lahko rešijo težave Grčije, tudi z odkupom njenega dolga, da ne bi to povzročilo krize na svetovnih trgih. "Zelo pomembno je, da evropske države in IMF preprečijo nove težave na svetovnih trgih," je IIF zapisal v dokumentu, ki so ga poslali finančnim ministrom, ki zasedajo v Bruslju.

V dokumentu so zapisali še, da je program za odkup grških obveznic nujno potreben za bistveno zmanjšanje grškega dolga, zagotovitev dolgoročnega programa reševanja države in preprečitev novega pritiska na davkoplačevalce.

Ministri o pomoči Grčiji