Evropska unija
(6)
Sofija
Prvo plenarno zasedanje Sveta Evropske unije pod vodstvom Bolgarije - na zaslonu premier Bojko Borisov. Foto: Reuters
Jean-Claude Juncker
Tako Juncker kot Borisov poudarjata pomen povezljivosti Zahodnega Balkana. Foto: Reuters
Sofija
Državna palača kulture v Sofiji, kjer poteka zasedanje Sveta EU-ja. Foto: Reuters
VIDEO
Bolgarski parlament znova...

Dodaj v

Bolgarski parlament kljub vetu predsednika potrdil protikorupcijski zakon

Juncker podprl bolgarska prizadevanja za vstop v evrsko skupino
12. januar 2018 ob 16:30
Sofija - MMC RTV SLO, STA

Bolgarski parlament je dokončno potrdil protikorupcijski zakon, na katerega je v začetku leta dal veto predsednik države Rumen Radev. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je medtem v Sofiji podprl bolgarska prizadevanja za vstop v schengensko območje in uvedbo evra.

Bolgarski predsednik je v začetku meseca izkoristil možnost veta na protikorupcijski zakon zaradi pomislekov o neodvisnosti posebnega protikorupcijskega telesa, saj bodo predstavnike zanj izbirali člani parlamenta. Zakon je tako znova romal na glasovanje v parlament, kjer pa so ga poslanci znova potrdili, tako da je zdaj dokončno stopil v veljavo.

Zakon je tokrat potrdilo 146 poslancev, tudi iz opozicijske stranke etničnih Turkov in populistične Stranke volje. Nasprotovalo mu je 76 poslancev opozicijske socialistične stranke. Zakon predvideva ustanovitev posebne enote za boj proti korupciji, ki bo preiskovala uradnike na visokih položajih, njihovo premoženje in morebitna nasprotja interesov. Vodstvo bo imenoval parlament. Z ustanovitvijo skupine bodo nadomestili več agencij, ki se že borijo proti korupciji.

Predsednik Radev opozarja, da zakon omogoča zlorabo oblasti ter ne omogoča učinkovite preiskave korupcijskih mrež, ker naj ne bi vzpostavljal ustrezne pravne podlage. Skrbi ga tudi, ker zakon ne zagotavlja zadostne zaščite žvižgačem. Tudi politični analitiki so izrazili dvom glede zakona, saj bo vodstvo enote izbiral parlament, zato ne bi bila povsem neodvisna in bi jo lahko izkoriščali za boj proti opoziciji.

Zakon predvideva tudi okrepitev nadzora in odgovornosti varnostnih sil, vlada pa upa, da bo država z njim izboljšala svoj ugled med svojim prvim predsedovanjem EU-ju, ki ga je začela januarja letos.

Juncker za bolgarsko uvedbo evra
V sklopu prevzema predsedstva Sveta EU-ja se te dni v Bolgariji mudi tudi predsednik Evropske komisije Juncker, ki je na prvem plenarnem zasedanju pod vodstvom Bolgarije podprl bolgarska prizadevanja za vstop v schengensko območje in uvedbo evra. Bolgarija bi po njegovi oceni lahko kmalu vstopila v mehanizem deviznih tečajev ERM II, ki je en od nujnih korakov v procesu za uvedbo skupne evropske valute.

Članice zaradi korupcije blokirajo vstop
Evropska komisija že vrsto let ocenjuje, da Bolgarija izpolnjuje pogoje za vstop v schengensko območje, vendar ta korak onemogočajo nekatere članice unije, npr. Nizozemska, ki kot razlog navajajo korupcijo v najrevnejši državi članici. Bolgarija in Romunija, ki sta se uniji pridružili leta 2007, sta namreč zaradi korupcije še vedno pod posebnim nadzorom EU-ja. Dokler ta ne bo odpravljen, težko računata na vstop v schengensko območje.

Članica unije lahko skupno evropsko valuto uvede, če izpolnjuje štiri maastrichtska merila, ki terjajo cenovno stabilnost oziroma nizko stopnjo inflacije, zdrave javne finance, stabilne valutne tečaje in nizko raven obrestnih mer. Da lahko država postane članica območja evra, mora biti v mehanizmu deviznih tečajev ERM II vsaj dve leti.

Zahodni Balkan kot prioriteta
Bolgarija je za prioriteto med predsedovanjem Svetu opredelila Zahodni Balkan. Bolgarski premier Bojko Borisov in Juncker sta na skupni novinarski konferenci v Sofiji izpostavila pomen jasne evropske perspektive teh držav in izboljšanja povezanosti v regiji. Zahodni Balkan je bil v minulem desetletju kriz - finančne in migracijske ter brexita - odrinjen na stranski tir, a 17. maja bo v Sofiji poseben vrh EU-ja in držav Zahodnega Balkana.

Juncker je sicer ob začetku dela Evropske komisije povedal, da v tem mandatu širitve zagotovo ne bo, ker države niso pripravljene na premike, s čimer je procesu zadal pomemben udarec. Zdaj predsednik komisije pravi, da je v mandatu prihodnje komisije v letih 2019-2024 pričakovati pomembne korake v procesu širitve za premik članic in javnega mnenja v to smer.

Da je "evropeizacija Balkana nujna za preprečitev balkanizacije Evrope", je v preteklosti že večkrat opozoril tudi bolgarski premier Borisov, ki je tokrat poudaril, da je za zagotovitev jasne perspektive ključno izboljšati infrastrukturo v regiji, kar ni nobeno tveganje za unijo, državam v regiji pa prinaša mnoge koristi. Na povezanost Zahodnega Balkana se je osredotočal tudi lanski vrh o Zahodnem Balkanu v Trstu, kjer so države podpisale pogodbo o prometnem sodelovanju.

Naloge EU-ja: begunske kvote, evro in brexit
V prvi polovici leta bodo sicer na prednostnem delovnem načrtu Unije iskanje kompromisa o begunskih kvotah, prenova območja evra, večletni finančni okvir unije po letu 2020 in pogajanja o izstopu Velike Britanije.

J. R.
Prijavi napako
Komentarji
Homer.
# 12.01.2018 ob 17:51
To je enako kot naš KPK!
In seveda tudi enako nesmiseln.....
Murko
# 12.01.2018 ob 20:15
Mafija pa se le nasmehne in vodi Bolgarijo naprej na znan način.
sagoza
# 14.01.2018 ob 16:12
Kaj sploh dela Bolgarija v EU?

predseduje! hehe
Miki Mause
# 13.01.2018 ob 17:35
Kaj sploh dela Bolgarija v EU?
veza
# 12.01.2018 ob 22:05
Bolgarija je velik problem za širjenje EU na Balkan in za celotno Evropo,
prosto po Borisovu!
E, moj Bojko, pometi pred svojim pragom, ne nakladaj o naši arbitraži.
m72
# 12.01.2018 ob 23:25
"Zahodni Balkan je bil v minulem desetletju kriz - finančne in migracijske ter brexita - odrinjen na stranski tir, a 17. maja bo v Sofiji poseben vrh EU-ja in držav Zahodnega Balkana."

Od Beograda preko Bruslja do Sofije :-)
Kazalo