Slovenija ima sprejemne zmogljivosti za 7.000 ljudi, zavezala pa se je k zagotovitvi še dodatnih 2.000 mest. Foto: EPA
Slovenija ima sprejemne zmogljivosti za 7.000 ljudi, zavezala pa se je k zagotovitvi še dodatnih 2.000 mest. Foto: EPA
Sredi tedna do 30.000 prebežnikov?

"Vedeti moramo, kdo trka na naša vrata," je dejal na izrednem zasedanju notranjih ministrov EU-ja o begunski krizi Jean Asselborn. Notranji ministri so se zavezali k doslednemu izvajanju že sprejetih odločitev in se zavzeli za krepitev prizadevanj za povečanje sprejemnih zmogljivosti.

Poleg pospešitve vzpostavljanja središč za obravnavo prebežnikov, imenovanih hotspots, v Italiji in Grčiji, ta bodo delovala do konca novembra, so se ministri zavzeli tudi za preučitev koncepta t. i. središč za obravnavo prebežnikov na zahodnobalkanski poti. Gre za središča za obravnavo prebežnikov v državah, ki nimajo hotspotov, da bi zagotovili dostop do mednarodne zaščite prosilcem za azil oziroma vrnitve nezakonitih prebežnikov, piše v sklepih.

Premestitev beguncev znotraj EU-ja
Ministri so ob tem znova pozvali vse članice, naj si prizadevajo k pospešitvi izvajanja načrta o premestitvi beguncev znotraj Unije. Članice naj bi do 16. novembra sporočile svoje zmogljivosti za premestitev in imenovale osebi za zvezo z Italijo in Grčijo. Od predvidenih 160.000 premestitev jih je bilo do zdaj izvedenih le 118 iz Italije in 30 iz Grčije. Slovenija ima sprejemne zmogljivosti za 7.000 ljudi, zavezala pa se je k zagotovitvi še dodatnih 2.000 mest.

V duhu načela 'brez popisa ni pravic' so se ministri zavezali, da bodo države članice izkoristile možnosti, ki jih omogoča evropska zakonodaja. To so obravnava prošenj za azil na mejah ali v tranzitnih območjih, pospešeni postopki, zavrnitev večkratne prošnje za azil, prisilni ukrepi, kot skrajna možnost tudi zadržanje osebe za obdobje, ki je potrebno za izvedbo vseh postopkov.

EU naj bi v strategiji med drugim pojasnil pogoje za pridobitev azila, politiko vračanja nezakonitih prebežnikov, pravilo popisa v prvi državi prihoda in to, da prosilci za azil nimajo pravice izbirati ciljne države.

Bilateralni dialogi z državami izvora
Ministri so prav tako pozvali Evropsko komisijo, naj zagotovi praktične rezultate glede vračanja v bilateralnih dialogih z Afganistanom, Marokom, Nigerijo, Pakistanom, Tunizijo in Turčijo. Prav tako so ponovili potrebo po zagotavljanju ustreznega nadzora na zunanjih mejah, tudi v sodelovanju z Evropsko agencijo za zunanje meje, po potrebi tudi s Frontexovimi silami za hitro posredovanje na zunanji meji.


Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.

Sredi tedna do 30.000 prebežnikov?